NAŠE OSONČJE

1. NAŠE OSONČJE Zemlja,Luna,Sonce in planetinašega osončja Gradivo zbrala in uredila Mojca Pozvek, prof.

2. Kaj je to – naše osončje? Naše osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je planetni sistem, katerega edina zvezda je Sonce in okoli katerega krožiósemplanetov, izmed katerih je tretji - planet Zemlja - naseljen. Poleg planetov Osončje sestavlja še njihovih 158 naravnih satelitov ter večje število preostalih teles, kot so asteroidi, meteoriti, planetoidi, kometi in medzvezdni prah, kar vse skupaj kroži okoli Sonca.

4. Sonce • Kako vpliva Sonce na življenje na Zemlji? • Daje svetlobo. • Daje toploto. • Imamo letne čase. • V kakšni povezavi sta Sonce in Zemlja? • Zemlja potuje okoli Sonca. • Na svojem potovanju je od Sonca različno oddaljena. • Razloži nastanek letnih časov. • Kaj sploh je Sonce? • Sonce je zvezda.

5. Podatki o Soncu Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Sonce je povsem navadna zvezda, katere v naši galaksiji in drugje v vesolju srečujemo na milijarde. Njegova srednja oddaljenost od Zemlje znaša 149. 600 000 km. Svetloba, ki potuje s hitrostjo okoli 300 000 km/s, je potrebno 8 minut in 19 sekund da prepotuje to razdaljo. Polmer Sonca znaša okoli 1. 390 000 km. Masa Sonca je 330.000 krat večja od mase Zemlje. Sonce ima 99,87% celotne mase celega Sončnega sistema. Srednja gostota Sonca je za okoli 1,4 krat večja od gostote vode na Zemlji. Gostota mu raste proti notranjosti, atmosfero pa ima redko. (Miha Firšt)

6. Sončne eksplozije Ob Sončevih izbruhih se ustvarjajo oblaki električnih delcev, ki potujejo na Zemljo. Toda velikanske eksplozije na soncu prinašajo tudi nevarnosti. V nekaj sekundah izbrizgnejo več energije, kot so jo doslej proizvedle vse elektrarne na svetu. Slika skupine Sončevih peg z Nasinegavesoljskega daljnogleda TRACE. Svetel žareč plin, ki priteka nad pegami, ima temperaturo več kot milijon stopinj Celzijev.

8. Sončni mrk Sončni (ali sončev) mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, in je Luna v sredini. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba iz Sonca ali le del nje. Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le srednji del Sončeve ploskve. (Miha Firšt)

9. Polarni sij Če oblaki električnih delcev, ki se sproščajo ob Sončevih izbruhih, dosežejo zemljo, na nebu ustvarijo čudovito zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih kaže kot polarni sij. Plešoča svetloba aurore borealis je res prelepa. Polarnega sija ni mogoče napovedati, zato ga je tudi težko opazovati. Na nebu oblikuje svetlobne loke in žarke. Vsakič je drugačen. Pokazati se mora v temni noči, še najlaže pa ga je videti na območjih skrajnih severnih in južnih zemljepisnih širin, na primer na Škotskem, v kanadski Novi Škotski in na Aljaski ter na južnem otoku Nove Zelandije. Kadar je na soncu malo sončevih peg, je malo verjetno, da bo prišlo do pojava severnega oziroma južnega polarnega sija. (Miha Firšt)

10. Kaj so zvezde? Zvézda je sijočeplinskonebesnotelo, vidno na nočnemnebu. Sonce je izjema in je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Zvezde torej vidimo zaradi njihove lastne svetlobe.

11. Luna • V kakšni povezavi sta Luna in Zemlja? • Luna obkroži Zemljo vsakih 27,3 dni. • Vidimo vedno isto stran Lune. • Bibavični vpliv. (Bibavica je izraz, ki opisuje pojav spreminjanja višine vodnegladine v morjih in oceanih. ) • Kaj sploh je Luna? • Luna je naravni satelit. • In kaj je satelit? • Satelít je naravni ali umetni predmet, ki se premika po krožnici okoli nebesnega telesa. Pojem satelit običajno označuje umetni satelit, naravni satelit pa se imenuje tudi luna.

12. Raziskovanje Lune Prvo vesoljsko plovilo je poletelo proti Luni leta 1959, istega leta smo dobili prve posnetke njene nevidne strani (Luna namreč kaže Zemlji vedno isto stran). Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Luno. Nato pa je 26. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek Neil Armstrong (ZDA). Na Luni je bilo skupaj šest pristankov, zadnji med njimi od Apolla 1719. decembra 1972. »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.« Neil Armstrong dela na lunarnem modulu, na enih redkih slik z Luninega površja

13. Lunine mene

14. MLAJ - Prazna Luna Osvetljena stran Lune je obrnjena stran od Zemlje. To pomeni, da so Sonce, Luna in Zemlja v poravnani v liniji ter da se Luna nahaja med Soncem in Zemljo. Luna zgleda zelo temna in je skoraj ne moremo prepoznati na nebu. PRVI KRAJEC Desna polovica Lune je osvetljena, leva pa je temna. Med Prazno Luno in prvim krajcem vsak dan vidimo večjo površino osvetljenega dela Lune. Osvetljeni del se povečuje do Polne Lune. ŠČIP – Polna Luna Osvetljeni del Lune je v celoti obrnjen proti zemlji. To pomeni, da so Sonce, Luna in Zemlja zopet poravnani v vrsto, le da se tokrat Zemlja nahaja med Soncem in Luno. Celotna površina je zelo svetla, saj cela odseva sončevo svetlobo proti Zemlji. ZADNJI KRAJEC Leva polovica Lune je osvetljena, desna pa je že temna. Od Polne Lune do Zadnjega krajca vsak dan vidimo manjši del osvetljene površine Lune, dokler ob Prazni Luni ne vidimo samo temnega dela in se začne nov Lunin ciklus.

15. Animacija Luninih men

16. Neskončno skupno potovanje

17. Zanimivi posnetki: Google Earth • Raziskovanje neba Internetna besedila in slikovno gradivo so last avtorjev, sama sem jih le uredila in priredila za šolsko uporabo. M. Pozvek, prof.