1 / 41

SIMULACIJA IN ANALIZA MIROVNE OPERACIJE

SIMULACIJA IN ANALIZA MIROVNE OPERACIJE. DOKTORSKA DISERTACIJA mag. Dušan Marinčič. Vsebina. Namen doktorske disertacije. Predmet in cilj proučevanja. Uporabljene metode. Izhodiščna hipoteza. Potek raziskovalnega dela. Posebne hipoteze.

royal
Download Presentation

SIMULACIJA IN ANALIZA MIROVNE OPERACIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SIMULACIJA IN ANALIZA MIROVNE OPERACIJE DOKTORSKA DISERTACIJA mag. Dušan Marinčič

  2. Vsebina • Namen doktorske disertacije. • Predmet in cilj proučevanja. • Uporabljene metode. • Izhodiščna hipoteza. • Potek raziskovalnega dela. • Posebne hipoteze. • Znanstvena relevantnost doktorske disertacije. • Zaključek.

  3. Namen doktorske disertacije • Preveriti uporabnost geoinformacijskih in statističnih orodij ter metod pri modeliranju območja kompleksnih razmer in simulaciji mirovne operacije. • Oblikovanje kvantitativnega analitičnega modela za spremljanje učinkovitosti mirovne operacije v umetnem okolju, ki bi omogočilo bolj kakovostne in usklajene odločitve mednarodne skupnosti.

  4. Predmet in cilj proučevanja PREDMET Območje kompleksnih razmer in vzajemno delovanje sestavin mirovnihsil v procesu obnove družbenih vrednot. CILJ Izdelava metodologije za analizouspešnosti mirovnih sil na simulacijimirovne operacije.

  5. Od 1989 do 2002 116. konfliktov, 7 meddržavnih (Wallensteen in Sollenberg, 2003)

  6. Uporabljene metode Deduktivna logika raziskovanja: • Analiza pisnih virov (oblikovana teoretska izhodišča), • Sistemski teoretični pristop (vpliv okolja), • Deskriptivna metoda (pojmovni aparat, indikatorji) , • Primerjalnaanaliza (analitični in simulacijski modeli), • Študija primera (administrativno upravljanje Kosova), • Statistična multivariatna analiza. Preverjanje rezultatov raziskave z metodo računalniško podprte vaje.

  7. Računalniško simulacijsko modeliranje omogoča mednarodnimvarnostnim organizacijam celostnoproučevanje območja kompleksnih razmer ter ustrezneodločitve pri načrtovanju, izvedbiin analizi mirovneoperacije. Izhodiščna hipoteza Oblika raziskovanja, ki omogoča testiranje teorije z empirično veljavnostjo. (Goldspink, 2002)

  8. POLITIČNO VARNOSTNE I N EKONOMSKE INTEGRACIJE A N OBMO Č JE S D K O KOMPLEKSNIHRAZMER U R P A N N O D S GEOGRAFSKE E T ZNAČILNOSTI M EKONOMSKI SISTEM POLITIČNI SISTEM R A T V N O E O N S G N A L A I N N O I C N A A N C I O A N Č A Š L I N D O O H MIROVNE SILE Z I O B R A A N M Č B I T N ORGANIZACIJSKA I L E O G STRUKTURA DOKTRINA P A VZROKI KONFLIKTOV NAČRTOVANJE IN IZVEDBA UPORABE O S S I S N T O E ANALIZA V M N UČIN KOVITOSTI VZAJEMNO A A DELOVANJE LOGISTIKA USPOSABLJANJE/ RPV ODLOČANJE O MIROVNI OPERACIJI Potek raziskovalnega dela KONFLIKTI (Vlassenroot, 1995), (Prezelj, 2002) VARNOST (Shultz in Godson, 1993) (Malešič, 1994) (Grizold,1998) (Moller, 2000) VPLIV MEDIJEV (Howard, 2003) (Wentz, 2002) (White et al., 2001) FAZE MIROVNE OPERACIJE (Collins in Weiss, 1997) SISTEMSKI PRISTOP (Edmonds, 1988) (Heyligen in Joslyn, 1992) (Willke, 1993) (Dougherty in Pfaltgraff, 1997) (Rosnay, 1997) MIROVNE OPERACIJE (Kuhne, 1999) (Born in Urscheler, 2002) (Jelušič, 2003) ODLOČANJE OZN (DPO UN,1999) (Mackinley, 1996, 2001)

  9. OBMOČJE SIMULACIJE zemljišče SINTETIČNO OKOLJE GIS+AKTERJI Reakcijski model lokalne zmogljivosti GIS 2D & 3D IZVEDBENA PODATKOVNA ZBIRKA TABELE LJUDSTVO & OBOROŽ. SISTEMI Struktura entitet Metodološka izhodišča izvedbe in analize simulacije Generator dogodkov Ekspertna skupina

  10. I.POSEBNA HIPOTEZA Geografski informacijskisistemi (GIS) omogočajo pripravo inuporabo geokodiranih podatkov ingeografsko analizo območjakompleksnih razmer, kar je predpogojza simulacijo mirovne operacije.

  11. PATROL LINE CP OP PATROL LINE UN TOP CP OPP LOG LINE TOP LOG LINE OP UN CP Model geografske analize območja kompleksnih razmer Geografska analiza (Bratun, 1997)

  12. Z Y X PROSTOR “ Sistem prostorsko opredeljenih podatkov, ki jih je mogoče analizirati in spremeniti v nove informacije z različnimi nameni. Bistveni namen GIS je v tem, da je sposoben analizirati prostorske podatke in ustvariti novo informacijo.“ (Parent, 1988)

  13. MIROVNO DELOVANJE BOJNO DELOVANJE SIMULACIJA MODEL POTREBE MIR. SIL POTREBE VOJSKE PODATKI O PROSTORU PODATKI O PROSTORU - kamnine - voda - prst - podnebje - vegetacija - živalstvo - prebivalstvo - naselja - industrija - kmetijstvo - promet - itd. -kamnine - voda - prst - podnebje - vegetacija - živalstvo • - prebivalstvo • naselja • - industrija • - kmetijstvo • - promet • - itd. Linijski pristop PROSTORSKE ANALIZE DALJINSKO ZAZNAVANJE Mrežni pristop VOJAŠKOGEOGRAFSKE PROSTORSKE ANALIZE ANALIZE TERENA Kosovo: sprememba rabe tal med 1990 in 2000. Vir: Landsat, 2000.

  14. Regionalni model Uporabnost GIS (Kvamme et al.,1997) (Marinšek, 1998) (Tretjak, Šabič, Lojovič, 2000) (Krevs, 2001) (Wisniowski, 2002) (Hengstler, 2003)

  15. II.POSEBNA HIPOTEZA Računalniško simulacijsko modeliranjeomogoča umetno ustvarjanjedogodkov v procesu mirovne operacije in analizo njihovega reševanja.

  16. Vloga simulacijskega modeliranja Byrne (1997) je podal temeljno usmeritev z zapisom: "Tu ni vprašanje "kaj se je zgodilo?", ... ali celo "kaj se bo lahko zgodilo?", temveč bolj "kateri pogoji so zadostni za doseganje določenihciljev?". Predstavlja vse naše aktivnosti in postopke, ki so usmerjeni k posnemanju procesov ali entitet v realnem svetu. Modeliranje dinamičnih sistemov (Carley, 2002), (Cobb, 1996), (Byrne, 1997), (Gilbert, 1995, 1997), (Hanneman in Steven, 1997), (Conte, 1998), (Savšek, 2000), (Fischer, 2002), (Dyke, 1981), (Brown in Harding, 2002)

  17. Mednarodno politično okolje • OPERATIVNE ZAHTEVE : • Humanitarna pomoč, • Premirje, • Demobilizacija, • Tehnična obnova, • Politična obnova, • Repatriacija beguncev. • Mirovne sile: • Civilna sestavina; • -Vojaška sestavina; • Civilna policija. ICCE Območje kompleksnih razmer - Obnova politične kulture, - Zagotavljanje virov, - Vzpostavljanje legitimnosti političnega sistema, - Oblikovanje močne strokovne vojske in policije, - Civilna družba, - Stabilen gospodarski razvoj, - Dostop do svetovnih trgov in združenj. NOTRANJE GROŽNJE NOTRANJA PODPORA NOTRANJE ZAHTEVE VREDNOTE NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM -Funkcija odločanja; -Operativna funkcija; -Obveščevalna funkcija; -Svetovalna funkcija; -Administrativna funkcija. INTERAKCIJA TRAJNOSTNI DRUŽBENI RAZVOJ OBMOČJA ZUNANJE IN NOTRANJE GROŽNJE HQDT (1995) Varnostna politika Varnostna struktura (Grizold, 1998) Ramsbotham, Woodhouse (2000) Institucija za koordinacijo (Eriksson,1998) (Hansen, 2002) Ravni mednarodnega odgovora (Mackinlay, 1996) Učinki operacij (Smith, 2002)

  18. 11.lega 11.lega 1.relief 1.relief 10.naselja 10.naselja 2. klima 2. klima POGOJI ZA ŽIVLJENJE REGIONALNA STRUKTURA 3. tla 3. tla 9.človek 9.človek 4.rastlinstvo 4.rastlinstvo 8.promet 8.promet 5. živalstvo 5. živalstvo 7.izraba tal 7.izraba tal 6. vode 6. vode OKOLJE MIROVNE OPERACIJE (Gams,1986) (Marušič, 1979) (Doyle in Sambanis, 2000) Konfrontacijska analiza (Murray in Howard,2002) (Earth Satellite Corporation, 2002)

  19. II. Empirične raziskave (Goldspink, 2002) Verjetnost dogodka (Cobb, 1998; Popper, 2002) DEXES – (Cobb, 1998) SPECTRUM – ( Spectrum General Support Team, 2001)

  20. Generator dogodkov/incidentov

  21. III.POSEBNA HIPOTEZA Za spremljanje kompleksnih razmer in analizo mirovne operacije je primeren multivariatni analitični model, ki ga tvorijo prostorske, demografske, socialne, gospodarske in politične spremenljivke prizadete družbe.

  22. Problemska področja v mirovni operaciji (Doyle in Sambanis,2000) (Bush, 2001) (Tangney, 2002) (Austin, 2003) Canadian International Development Agency (2002)

  23. Nilsson, Magnusson, Hallin in Lenntorp (2002) [SICON IV MNBG (Intervju, 18.01.2005) ] Humanitarian Community Information Centre- HCIC (2001) Statistical Office of Kosovo (2003) OSCE (2003) Opšta vlada Kosova (2003) Statistical Office of Kosovo-SOK (2003)

  24. 42 spremenljivk

  25. Lokalna zmogljivost za družbeno obnovo

  26. Regionalni reakcijski analitični model

  27. 29 spremenljivk 70,6 % variance

  28. RAZISKOVALNI POSKUSI TESTIRANJE HIPOTEZ POTRDITEV POSKUSOV ZNANSTVENA ŠTUDIJA RAZVOJ KONCEPTA KONCEPT IZVEDBA Namensko zmogljive sile in sredstva za mirovno operacijo VZPOREDNI RAZVOJ Organizacija Orožja/sistemi Osebje Doktrine Logistika Usposabljanje Hierarhija vodenja C4I sistemi Preverjanje hipotez (Carley, Goldspink 2002)

  29. Znanstvena relevantnost doktorske disertacije • Metodološki prispevek: • sistemska interakcija med varnostnimi subjekti in instrumenti, ki • zaznavajo inrešujejo varnostne probleme območja kompleksnih razmer; • modeliranje in simulacija mirovne operacije v podporo odločanju; • načrtovanje sil in sredstev za mirovne operacije; • analitični model za spremljanje učinkovitosti mirovne operacije; • razvoj vojaške znanosti (splošnih, temeljnih in posebnih metod). • Aplikativna vrednost: • umestitev analitičnega modela v procese usposabljanja na nacionalni • in mednarodni ravni; • - izdelava večnamenskega simulacijskega modela visoke ločljivosti.

  30. 35 % 19 % 16 %

  31. Zaključek • Simulacija nam nikoli ne bo podala rešitve, temveč smernice za odločanje v določenih okoliščinah. • Informacijsko - komunikacijska tehnologija bo vedno samo pripomoček za hitrejšo in kakovostnejšo obdelavo informacij ter prikaz učinkov sprejetih odločitev. • Za mednarodno skupnost to zagotavlja metodologijo, ki bo oblikovala primeren in pravočasen odgovor na varnostne odklone v svetu ter ustvarjanje pogojev za učinkovito posredovanje vojaške, policijske in civilne sestavine mirovnih sil. • Oblikovanje celostnega analitičnega modela, za realno mirovno operacijo, zahteva obsežne, skupne podatkovne zbirke OZN, o interesnem območju. • Annan, Kofi (2005) In larger freedom: towards development, security and human rights for all. Report of the Secretary-General.New York: OZN. Predlog transformacije OZN (Medvladna komisija za krepitev miru in podporna pisarna za krepitev miru), str.31.

  32. VPRAŠANJA ? KONEC

  33. Računalniška podpora simulaciji Pod računalniško podporo razumevamo vso strojno in programsko opremo, ki na omogoča pripravo, izvedbo in analizo vaje. Pri pripravi vaje: a) modeliranje in konstrukcijo sintetičnega okolja(GIS + strukture enot oz. strani) v katerem se izvaja simulacija natančno določenih postopkov (SOP – Standardni operativni postopki), b) vzpostavitev informacijskega sistema(IMS – Information Management System) za vadbence, v katerem so zbrani vsi potrebni podatki o vaji, ki jih vadbenci potrebujejo za uspešno izvedbo nalog ali postopkov. Pri izvedbi vaje: a) interakcijo med entitetami/osebki/strukturo v sintetičnem okoljuoz. simulacijskem modelu, b) podatkovni tok(Data Stream), ki zagotavlja komunikacijo (besedilo, slika, zvok) med udeleženci-vadbenci in nadzor vodstvu v realnem času. Pri analizi vaje: a) zajem podatkov iz simulacijskega modelao poteku simulacije, ki nam zagotavljajo kvantitativno analizo. b) primerjalno analizo dogodkovv simulacijskem modelu z odločitvami vadbencev po času in prostoru.

  34. Zajem indikatorjev • Prebivalstvo: spremembe in razlike med različnimi skupnostmi; • splošni ekonomski kazalci, kot so spremembe v BDP, vladni porabi, energetski produkciji in statistiki zaposlenosti; • pregled trgovanja, finančni položaj; • razmere v kmetijstvu in proizvodnja hrane; • socialni kazalci, vključno z ukrepi proti revščini in trgu delovne sile; • pregled zdravstvenih razmer in prehranjevanja; • okolje in naravni viri, pregled števila, porekla in lokacij begunskih bivališč, notranje razseljenih oseb; • človekove pravice, položaj vlade; • prisotnost konfliktov ali možnosti za nastajanje konfliktov (v notranji, zunanji ali regionalni zvezi), zgodovina konfliktov na opazovanem območju, prisotnost vojskein orožja(izdatki); • splošne družbene informacije: zgodovinske, geografske, kulturne ipd.

  35. KRITERIJI IZBIRE INDIKATORJEV Pri pridobivanju podatkov za posamezne skupine spremenljivk sem upošteval naslednja merila: a)podatki morajo biti javno dostopni, b)viri podatkovnih baz dosegljivi in zanesljivi, c)priprava mirovnih sil za posredovanje poteka predhodno v domovini, d)struktura in vsebina prostorskih podatkov je pridobljena z daljinsko zaznavo, e)dobljeni rezultati morajo prikazati družbene razmere na interesnem območju, f)uporabiti ustrezno število spremenljivk v modelu, tako da je graf še vedno prepoznaven in razumljiv za uporabnika, g)interpretacija modela mora biti usmeritev za delovanje vseh sestavin mirovnih sil, h)multivariatni analitični model proučevanja kompleksnih razmer je pripomoček v procesu odločanja in ne orodje za reševanje krize.

  36. Primer določanja indeksa zmogljivosti

More Related