1 / 85

E-izobraževanje

E-izobraževanje. izred. prof. dr. Eva Jereb Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru e-mail: eva.jereb@fov.uni-mb.si. Študij na daljavo. ang. Distance Education

riva
Download Presentation

E-izobraževanje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. E-izobraževanje izred. prof. dr. Eva Jereb Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru e-mail: eva.jereb@fov.uni-mb.si

  2. Študij na daljavo • ang. Distance Education • je oblika posrednega oz. indirektnega izobraževanja, kjer sta učitelj in učenec med seboj fizično ali tudi časovno ločena • posrednika med obema predstavljajo tiskani ali elektronski mediji ter tehnologije

  3. E-izobraževanje • je ena izmed oblik študija oziroma izobraževanja na daljavo • predstavlja izobraževanje, ki poteka ločeno od mesta poučevanja ob uporabi sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (preko interneta) • zahteva specifične tehnike načrtovanja izobraževalnih gradiv, poučevanja in komuniciranja

  4. Razvoj e-izobraževanja • študij na daljavo se pojavi v 18.stoletju • druga polovica 19.stoletja se pojavi zgodnje dopisno izobraževanje • sredi 70 oz. 80 se ŠND začne izraziteje pojavljati kot alternativna oblika izobraževanja • pojavijo se učna gradiva v elektronski obliki

  5. Elementi e-izobraževanja Izobraževalni portali E-komunikacija Mentorji

  6. a. Mentorji • Zaradi časovne in prostorske ločenosti poučevanja in učenja pri e-izobraževanju gradivo prevzame večinsko vlogo predavatelja. • Merila za oblikovanje dobrega interaktivnega gradiva so: • ustvarjanje dialoga z udeleženci izobraževanja, • spodbujanje njihovega zanimanja in kreativnosti s prakticnimi primeri, • možnost samopreverjanja osvojenega znanja, • preglednost in vizualna privlacnost, • navajanje na samostojno iskanje virov. • Mentorji so v izobraževalnem procesu vodniki na poti do znanja skozi ucne vire. • Mentorji morajo imeti poleg znanja in izkušnj iz področja, ki je predmet izobraževanja še znanja oz. sposobnosti komuniciranja na daljavo, dobro pa morajo poznati tudi ciljno skupino.

  7. b. E-komunikacije • Spletno podprta komunikacijska orodja in sodobne tehnologije zagotavljajo in spodbujajo kontinuirane procese komunikacije ter interakcije med mentorji in udeleženci izobraževanja. • Informacijska infrastruktura omogoca sinhrono in asinhronokomuniciranje.

  8. c. Izobraževalni portali Danes so na voljo številni izobraževalni portali in katalogi z najrazlicnejšimi izobraževalnimi gradivi, ki se med seboj razlikujejo po kakovosti, odprtosti in načinu distribucije.

  9. d. Uporabniki Ciljna populacija e- izobraževanja so predvsem odrasli, ki imajo zaradi narave poklica in drugih obveznosti zelo omejen čas za učenje oz. vsi tisti, ki so prostorsko oddaljeni in se težko redno udeležujejo različnih predavanj in skupinskih srečanj.

  10. Prednosti Slabosti e-izobraževanja e-izobraževanja

  11. Primerjavae-izobraževanje-tradicionalno izobraževanje

  12. Primerjava e-izobraževanje-tradicionalno izobraževanje

  13. Tehnologije za e-izobraževanje Bistven del informacijsko tehnološke podpore za e-izobraževanje je integrirano programsko okolje, največkrat govorimo o školjki ali platformi za e-izobraževanje. Zadnje čase pogosto slišimo izraz portal, ki ga lahko definiramo kot spletišče, ki nudi celovito podporo vsem izobraževalnim procesom.

  14. Tehnologijo predstavljajo: • Infrastruktura (internet, intranet) • Sistemi za upravljanje izobraževalnih vsebin - LCMS (Learning Content Managememnt Systems), ki zagotavljajo upravljanje izdelave, objave, sestavljanja, sledenja in distribucije izobraževalnih vsebin • Sistemi za upravljanje izobraževanj - LMS (Learning Management Systems), ki ponujajo planiranje, vključevanje in obveščanje udeležencev, upravljanje učnih gradiv ter sisteme za vodenje in ugotavljanje napredka udeležencev izobraževanj

  15. Glede na možnost interakcije slušatelja ločimo: Tehnologije, ki omogočajo enosmerni prenos informacij med slušateljem in učiteljem ali med samimi slušatelji. Te tehnologije ne omogočajo interakcije slušatelja, kar pomeni, da je slušatelj le pasivni udeleženec izobraževanja (kot poslušalec ali kot gledalec). Primer takšnih tehnologij sta radio in televizija. Tehnologije, ki omogocajo dvosmerni prenos informacijmed slušateljem in učiteljem ali med samimi slušatelji. Te tehnologije omogočajo interakcijo slušatelja, kar pomeni, da je slušatelj aktivni udeleženec izobraževanja. Primer takšnih tehnologij so videokonferencni prenos, računalniške komunikacije in interaktivna televizija.

  16. Tehnologije, ki omogočajo dvosmerni prenos informacij, so, glede na časovni zamik v komuniciranju med slušateljem in učiteljem ali med samimi slušatelji, lahko: • asinhrone (»time delayed«) tehnologije, s katerimi se učitelj ali slušatelj v procesu komuniciranja vključi po lastni volji in so s tem v komuniciranju prisotni časovni zamiki (elektronska pošta, forum) • sinhrone (»real–time«) tehnologije, s katerimi je učitelj ali slušatelj v procesu komuniciranja vključen neprestano v času komunikacije, pri katerih torej ni časovnih zamikov med informacijo enega ter povratno informacijo drugega udeleženca (telekonferenca, klepetalnica, telefon)

  17. Vrste tehnologij glede na krajin čas komuniciranja

  18. 1. V skupino tehnologij, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob istem času na istem kraju, sodijo tehnologije, ki so sicer značilne za tradicionalni študij, a se, uporabljajo tudi pri e-izobraževanju, na primer, projiciranje učne snovi. Te tehnologije sodijo med sinhrone tehnologije in pri njih je slušatelj aktivni udeleženec. 2. Med tehnologijami, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob istem času na različnem kraju, obstajajo tiste, kjer je interakcija slušatelja zagotovljena (telekonferenca, telefon, elektronsko klepetalno orodje), ter take, ki interakcije slušatelja ne omogočajo (televizija, radio). Pri telekonferenčnih prenosih, kjer je interakcija slušatelja zagotovljena, govorimo o že omenjenih sinhronih tehnologijah.

  19. 3. Tehnologije, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob različnem času na istem kraju. Te tehnologije se za prenos znanja med učitelji in slušatelji uporabljajo v lokalnih študijskih centrih večjih univerz za e-izobraževanje. Slušateljem je v teh centrih največkrat omogočen dostop do medijske opreme, kot so videorekorderji, računalniki z bazami podatkov in učnim gradivom ter knjige. 4. Tehnologije, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob različnem času na različnem kraju. Med temi tehnologijami ponovno razlikujemo med tehnologijami, kjer je interakcija slušatelja zagotovljena, ter tehnologijami, ki interakcije slušatelja pri e-izobraževanju ne omogočajo.

  20. V prvo skupino -omogočena interakcija- sodijo: • elektronska pošta (e-mail) • novičarske skupine (Usenet News) • računalniško podprta skupinska konferenca (NetMeeting) • forumi • Med tehnologije, ki interakcije ne omogočajo, pa sodijo: • tiskanje na papirju • zvočni posnetki (avdio kasete) - tehnologija oz. medij, ki omogoča • prilagodljivost, nadzor slušatelja nad predvajanjem učne snovi in je cenovno ugodna • video posnetki (video kasete) – podobno kot zvočni posnetki omogočajo visoko prilagodljivost, nadzor slušatelja • CD-ROM, DVD-ROM medij, katerega uporaba zaradi možnosti shranjevanja velike količine podatkov vse bolj narašča • učne vsebine na portalih oz. strežnikih

  21. Kadrovske potrebe UČITELJ Učitelj je strokovnjak in pisec učnih gradiv, ki je na ustanovah e-izobraževanja zaposlen stalno ali honorarno. Učitelj je odgovoren za vsebino učnih gradiv. Nadaljnja obdelava teh gradiv je v pristojnosti tehničnih in didaktičnih strokovnjakov. DIDAKTIČNI NAČRTOVALEC Didaktični načrtovalec skupaj z učiteljem odloča o izbiri najprimernejših medijev za prenos učnih gradiv na daljavo. Najprimernejši medij je tisti, ki slušatelja pri njegovem študiju najbolj podpira in mu določeno snov najbolj nazorno prikaže oz.predstavi.

  22. Kadrovske potrebe • NAČRTOVALEC VSEBIN • Načrtovalec učnih gradiv predstavlja vmesni člen med didaktičnim načrtovalcem in osebjem za elektronsko založništvo in skrbi za: • kvaliteto in skladnost učnega gradiva, • ustreznost gradiva glede na zahtevani slog univerze, • gradivo glede na zaščito avtorskih pravic, pri čemer sodeluje s • pravnim strokovnjakom, • primernost gradiva s stališča slovnice, pri čemer sodeluje z • lektorjem. • ELEKTRONSKI ZALOŽNIK • Elektronski založnik je odgovoren za založništvo učnih gradiv in testov za preverjanje znanja. Pri svojem delu je najbolj povezan z avtorji učnega gradiva, t.j. z učiteljem, didaktičnim načrtovalcem in z • načrtovalcem učnih gradiv. Elektronski založniki so pristojni za: • produkcijo učnih gradiv oz. njihovo oblikovanje, • preverjanje primernosti in kvalitete učnega gradiva pred tiskanjem, • kar opravijo skupaj z načrtovalcem učnih gradiv, • tiskanje učnih gradiv.

  23. Kadrovske potrebe • TUTOR • Tutor je strokovnjak, odgovoren, da slušatelj dojame in razume snov in da je motiviran za pridobivanje znanja. Glede na • slušateljevo uspešnost tutor ocenjuje vsebinsko in oblikovno primernost učnih gradiv, izvajanje e-izobraževanja ter vpliva na • morebitne spremembe. Glede na dejstvo, da je s slušateljem veliko več v stiku kot učitelj, mora razen strokovnega znanja imeti • tudi didaktična znanja ter smisel za delo s slušatelji. • Pri tradicionalnem študiju (lahko pa tudi pri e-izobraževanju) opravlja vlogo tutorja učitelj sam. • Med slušateljem in tutorjem je mogočih več vrst stikov: • neposreden stik na srečanjih med slušatelji in tutorjem v okviru • študijskih središč, • stik po telefonu, • stik po elektronski pošti, • stik v okviru telekonference, • stik preko elektronskih klepetalnih orodij.

  24. Kadrovske potrebe TEHNIČNI STROKOVNJAK Tehnični strokovnjak je pristojen za namestitve, vzdrževanje ter administracijo vseh vrst strojne in programske opreme ter za povezovanje opreme. SVETOVALEC Svetovalec pomaga slušateljem reševati različne študijske probleme (katere programe izbrati, kako se pravilno učiti ipd). ADMINISTRATIVNO OSEBJE IN STROKOVNJAKI S PODROČJA UPRAVLJANJA, FINANC IN TRŽENJA Administrativno osebje in strokovnjaki s področja upravljanja, financ in trženja, ki so pristojni za upravljanje procesa e-izobraževanja, razporeditev finančnih virov in vodenje tržnih aktivnosti na izobraževalnih ustanovah. PROGRAMERJI, STROKOVNJAKI ZA KOMUNIKACIJO ČLOVEK - RAČUNALNIK

  25. Modeli izobraževanja na daljavo Poznamo tri modele izobraževanja na daljavo: Model A - porazdeljeni razred Model B - neodvisno učenje Model C - odprto učenje + razred http://www.umuc.edu/ide/modldata.html

  26. Model A - porazdeljeni razred Značilnosti: - s pomočjo interaktivnih telekomunikacijskih tehnologij se predavanja, ki se izvajajo v razredu in v enem študijskem centru, prenesejo na več centrov; - komunikacija je sinhrona, zaradi česar sta določena čas in kraj vključitve slušateljev v proces komunikacije; - potek študijskega procesa se zaradi sinhrone komunikacije približa realnemu procesu.

  27. Vloga ustanove: - podobna vlogi ustanove pri klasičnem izobraževanju; - poudarek je na uporabi izobraževalnih tehnologij ter na načrtovanju izvedbe predavanj. Izkušnje slušateljev: - so podobne izkušnjam slušateljev pri klasičnem študiju; - netolerantnost do tehničnih težav ter nesprejemanje tehničnih izzivov. Priložnosti za interakcijo/komunikacijo: - vsi slušatelji imajo med izvajanjem pouka možnost verbalne interakcije z učitelji in ostalimi slušatelji in to glede na uporabljeno tehnologijo; - slušatelji so lahko v stiku z učiteljem tudi v času izven predavanj.

  28. Model B - neodvisno učenje Značilnosti: - razredno učenje oz. sinhrona predavanja ne obstajajo - slušatelji se učijo povsem samostojno in neodvisno ter v skladu z navodili v učnem programu; - mogoča je povezava slušateljev s tutorji ter z ostalimi slušatelji; - učna gradiva so v tiskani ali elektronski obliki in jih slušatelj proučuje po lastnem preudarku.

  29. Vloga ustanove: Poudarek je na oblikovanju in posredovanju učnih gradiv ter na načrtovanju učnega programa, kar ustanova izvaja v tesnem sodelovanju s slušatelji. Izkušnje slušateljev: Zaradi samostojnosti in neodvisnosti pri študiju morajo biti slušatelji visoko motivirani in samoiniciativni ter imeti organizacijske in komunikativne sposobnosti. Priložnosti za interakcijo/komunikacijo: Učitelji podajo informacije, kdaj in kako so dosegljivi za slušatelje, ter podajo natančne komentarje na slušateljeve domače naloge.

  30. Model C - odprto učenje + razred Značilnosti: Model vsebuje značilnosti modela A in modela B; samostojnost slušateljev pri študiju je visoka, vendar so slušatelji obvezani do občasnih skupnih srečanj na daljavo s pomočjo sinhronih tehnologij.

  31. Vloga ustanove: V primerjavi z modelom B se osebje ustanove pri oblikovanju in načrtovanju učnih gradiv ter učnega programa s slušatelji povezuje v manjši meri; v primerjavi z modelom B se namreč osebje ustanove osredotoči bolj na uporabo izobraževalnih tehnologij in na načrtovanje izvedbe predavanj. Izkušnje slušateljev: Zaradi manjšega števila obveznih predavanjso v primerjavi z modelom A slušatelji lahko bolj prilagodljivi in samostojni ter si laže strukturirajo svoje delo. Priložnosti za interakcijo/komunikacijo: - tematika predavanj ni obravnava učne snovi (kot pri modelu A), ampak je izključno obravnava določenega problema ali reševanje neke naloge, na kar je slušatelj naletel med svojim učenjem; - mogoča je individualna komunikacija med slušatelji in učitelji s pomočjo uporabe elektronske pošte, telefona, navadne pošte.

  32. Vrste ustanov izobraževanja na daljavo glede na način organizacije Avtonomne ustanove izobraževanja na daljavo so ustanove, pri katerih poteka izobraževalni proces izključno na daljavo. Primeri teh ustanov so odprte univerze v Veliki Britaniji, Nizozemski, Nemčiji. Mešane ustanove izobraževanja na daljavo so tiste, pri katerih poteka izobraževalni proces na daljavo, t.j. v okviru oddelkov izobraževanja na daljavo, in na klasični način, t.j. v okviru oddelkov klasičnega študija. Običajno izvaja taka ustanova na začetku klasični študij, nato ob njem še e-izobraževanje. Primeri teh ustanov so predvsem v Avstraliji. V primerjavi s prejšnjo vrsto imajo mešane ustanove manj težav pri razvoju študijskih programov in pripravi študijskih gradiv, saj so programe in gradiva v osnovi razvile in pripravile z izvajanjem klasičnega študija.

  33. Vrste ustanov izobraževanja na daljavo glede na način organizacije • Mreže oz. skupek ustanov izobraževanja na daljavo so povezave različnih ustanov (običajno univerz oz. visokošolskih ustanov), ki si • medsebojno razdelijo sredstva ter naloge, potrebne za izvedbo e-izobraževanja, in katerih delovanje usklajuje koordinacijsko telo. Te • ustanove so skoraj v vseh razvitejših evropskih državah. Primeri teh mrež so, na primer: • European Association of Distance Teaching Universities • (EADTU, http://www.eadtu.nl) • European Universities Continuing Education Network • (EUCEN, http://www.eucen.org) • International Council for Open and Distance Education • (ICDE, http://www.icde.org) • European Distance Education Network • (EDEN, http://www.eden.bme.hu).

  34. Vodilne evropske ustanove za izobraževanje na daljavo Odprta Univerza, Velika Britanija Open University; http://www.open.ac.uk Univerza je bila ustanovljena leta 1969 in predstavlja danes največjo univerzo v VelikiBritaniji. Njeno središče je v Miltonu Keynesu, ima pa še 13 regionalnih in 280 lokalnih študijskih središč, nekaj tudi v tujini. Eno študijsko središče je v Ljubljani. Po načinu organizacije sodi med avtonomne ustanove. Univerza izvaja dodiplomski in podiplomski študij ter ima kreditni sistem študija. Velika prednost univerze pred klasičnimi univerzami je ta, da določena stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis na Open University.

  35. Odprta Univerza, Nizozemska Open Universiteit; http://www.ouh.nl Univerza, podobno kot Odprta Univerza v Veliki Britaniji, sodi med avtonomne ustanove in ne zahteva predhodne izobrazbe kot pogoja za vpis. Ravno tako imajo slušatelji prosto izbiro študijskih programov, od katerih ima vsak določeno število kreditnih točk. V primerjavi z Univerzo v Veliki Britaniji si slušatelji na nizozemski Univerzi študijsko obremenitev ter termine za opravljanje izpitov določajo sami, sama ponudba programov pa je nekoliko bolj omejena. Univerza izvaja le visokošolski študij.

  36. Odprta Univerza v Hagnu, Nemčija Fern Universität http://www.fernuni-hagen.de Univerza je bila ustanovljena leta 1974 in je ena najbolj znanih univerz v Nemčiji, ki se ukvarja z izobraževanjem na daljavo. Izvaja dodiplomski in podiplomski študij. V okviru Univerze obstajajo naslednji oddelki oz. enote: administrativni oddelki, osrednji inštitut za raziskavo izobraževanja na daljavo (Central Institute for Distance Education Research), akademski oddelki, Center za razvoj poučevanja na daljavo (Center for the Development of Distance Teaching), računalniški center in knjižnica. Univerza zahteva določeno stopnjo izobrazbe kot pogoj za vpis.

  37. Izobraževanje na daljavo v Sloveniji Ekonomska fakulteta http://www.ef.uni-lj.si Ekonomska fakulteta je pričela v študijskem letu 1995/96 na daljavo izvajati program 1. letnika Visoke poslovne šole. Projekt Ekonomske fakultete je bil vključen v program Phare za mednarodno sodelovanje na področju študija na daljavo. (http://www.ef.uni-lj.si/studij/dodiplomski/snd/). Na Ekonomski fakulteti ima sedež tudi Nacionalna projektna enota za študij na daljavo, ki je bila nacionalni koordinator programa Phare za ŠND v obdobju od 1995 do konca 1999. Nacionalna projektna enota za študij na daljavo deluje kot center znanja in informacij s področja ŠND (http://www.ef.uni-lj.si/ncp/).

  38. MIRK http://www.mirk.si MIRK, Zavod za projektno in raziskovalno delo na omrežju Internet, razvija in vzpodbuja uporabo računalniških komunikacij v douniverzitetnem izobraževanju. Istočasno razvija model in pripravlja didaktična gradiva, primerna za poučevanje in učenje na daljavo za preduniverzitetno populacijo. S tem namenom organizira in izvaja seminarje, ki potekajo on-line in so namenjeni usposabljanju učiteljev in svetovalcev na tem področju.

  39. DOBA http://www.doba.si DOBA, Zavod za izobraževanje v Mariboru, je v študijskem letu 2000/01 pričel prvič izvajati višješolski strokovni program Poslovni sekretar z namenom, da omogočijo izobraževanje vsem, ki se v tradicionalne oblike izobraževanja ne morejo vključiti. Vpisni pogoji so enaki kot pri tradicionalnem študiju, slušatelji pa morajo imeti multimedijsko računalniško opremo. Komunikacija med učiteljem in slušatelji poteka predvsem preko elektronske pošte (posredovanje navodil in nasvetov, vprašanj in odgovorov), Interneta (posredovanje učnih enot) ter navidezne (virtualne) klepetalnice, izpiti pa se opravljajo na samem zavodu.

  40. Center za razvoj študija na daljavo, Univerza v Mariboru http://www.cded.uni-mb.si Center je bil ustanovljen februarja 1999. V okviru Univerze v Mariboru deluje kot organizacijska enota. Tehnološka podpora je Centru zagotovljena s sredstvi evropskega programa TEMPUS PHARE DETECH. Med naloge Centra sodijo koordinacija, promocija, svetovanje in izvajanje tehnoloških storitev za potrebe izobraževanja na daljavo na Univerzi v Mariboru, strokovno didaktično-metodično in tehnično svetovanje, pomoč pri organizaciji študijskega procesa na daljavo in transformaciji učnega gradiva ter skrb za kvalitetne tehnične storitve pri izvajanju tovrstnih študijskih programov.

  41. Teme seminarskih nalog /1 • Vseživljensko izobraževanje • Vpliv interneta na izobraževanje • Prednosti/pomanjkljivosti e-izobraževanja • On-line razred • Podajanje snovi preko neta (organiziranje informacij/znanja) • Avtorske pravice, intelektualna lastnina, kopiranje • Planiranje e-izobraževanja (tečaja, razreda) • Interakcija • Preverjanje znanja, ocenjevanje

  42. Teme seminarskih nalog /2 • Moderiranje diskusije on-line • Netiquete (etika komuniciranja preko neta) • Načini podajanja komentarjev, uporaba znakov, okrajšav • Kako in zakaj se preko neta učijo mladi/stari • Razlike med klasičnim in on-line učenjem • Življenje in delo-teledelo v 21.stoletju • Ekonomika (on-line) e-izobraževanja • Model izobraževanja preko neta (online) v 21.stoletju • Najpogostejša vprašanja (in odgovori) o e-izobraževanju (poučevanju in učenju preko neta) • Priprava kviza oz. testa o e-izobraževanju

  43. 10 stopenjski model priprave na poučevanje on-line • 1.stopnja: Določiti cilje, naslov in slušatelje • definiramo krog slušateljev, katerim je tečaj namenjen • določimo cilje, ki jih želimo doseči: kaj morajo slušatelji znati, katera znanja osvojiti, kaj želimo doseči • izberemo naslov tečaja • 2.stopnja: Pripraviti del materiala v tiskani obliki • ker preveč teksta v e-obliki zavira učenje • je otipljivo, možno prenašati • prihranek časa učitelju pri izgradnji e-materiala

  44. 3.stopnja: Razdelitev vsebine na 5 do 10 modulov oz. enot • običajno 10 enot • vsaka enota ima opredeljeno: količino teksta, diskusijo, kviz ali preverjanje znanja, določen čas trajanja • enote so lahko zaporedne, se pomikamo horizontalno naprej ali pa se pomikamo vertikalno v globino, pogljabljamo določeno znanje • enote naj bi bile v groben enako obsežne • trjale naj bi cca teden • 4.stopnja: Razvoj vsebine posameznih enot • določimo obseg enote • dolo. pričakovane rezultate (osvojeno znanja, veščine) • določimo tekst v tiskanem materialu • določimo material, dostopen preko neta (pripravljen material v e-obliki, prispevki, članki, raziskave) • povezave na druge vire preko neta • vsaka enota mora imeti naslovno stran, kjer se predstavi enoto in poda navodila za delo

  45. 5.stopnja: Avdio ali video predstavitev • omogočimo slušateljem video ali vsaj avdio predstavitev enote • prezentacija v Power Pointu naj bo opremljena z zvokom (30 s do 2 min/diapozitiv) • video posnetek predavanja • 6.stopnja: Samopreverjanje znanja • kratek kviz na koncu vsake enote • povratna informacija slušateljem o osvojenem znanju • ni za oceno • 7.stopnja: Interakcija • za vsako enoto določimo diskusijo, debato • med slušatelji samimi in tudi med slušatelji in učiteljem

  46. 8.stopnja: Projekti, vaje, aktivnosti • spodbudimo slušatelje za delo na skupnih projektih • oblikujemo vaje in druge aktivnosti • 9.stopnja: Preverjanje znanja, ocenjevanje • sestavljeno iz večih delov • ocenjujemo delo na projektu, sodelovanje v diskusiji, seminarske naloge, splošno sodelovanje • lahko pa oblikujemo tudi zaključni test oz. izpit • 10.stopnja: Evalvacija (ocena) tečaja • kako bomo ovrednotili tečaj • določimo načine zbiranja povratnih informacij slušateljev, predlogov in ocene tečaja

  47. Poučevanje preko neta 1. Navodila za delo Objavimo teden pred pričetkom in naj vsebujejo: • Tehnične zahteve • Cilji tečaja • Vsebina – moduli oz. enote • Urnik (čas interakcije, diskusije, foruma, ...) • Kviz ali test za preverjanje pred-znanja • Pravila in navodila za sodelovanje oz. udeležbo na tečaju • Seznam udeležencev (imena, e-mail, kratka biografija, spletna stran) • Poskusni teden uporabe strani • Problemi in vprašanja

More Related