INTEGRIRANA PREVENTIVA KNB – kaj deluje?

1. INTEGRIRANA PREVENTIVA KNB – kaj deluje? Jožica Maučec Zakotnik

2. Pričakovano trajanje življenja in zdrava leta življenja (HLY) Strategija Evropa 2020 ima cilj povečanja zdravih let življenja v EU za 2 leti do leta 2020 Vir: Eurostat in IVZ, Anketa EU-SILC T. KOFOL 2011

3. Determinante zdravja (Dahlgreen in Whitehead, 2006)

4. Vir: SZO-Global status report on noncommunicable diseases 2010 SZO-Global burden of Disease 77% bremena bolezni na evropski celini 85% bremena bolezni v Sloveniji Kronične nenalezljive bolezni T. KOFOL 2011

5. Skupni dejavniki tveganja • Socialno –ekonomsko pogojeni: • Brezposelnost, revščina, nizka izobrazba, socialna izključenost,… • Življenjski slog : • Tobak • Telesna neaktivnost • Škodljiva raba alkohola • Nezdrava prehrana • Stres T. KOFOL 2011

6. srčno žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni dihal (KOPB in astma) METABOLNI DEJAVNIKI TVEGANJA zvišan krvni tlak zvišan holesterol zvišana glukoza debelost Kronične bolezni in stanja- opredelitev za namene preventive • duševne motnje, • mišično skeletne bolezni Vir: SZO-Global status report on noncommunicable diseases 2010 T. KOFOL 2011

7. Značilnosti KNB • Velika umrljivost • Veliko breme bolezni - onesposabljanje(DALY) • Zgodnja umrljivost • Obolevnost, delanezmožnost, invalidnost • Skupni DT (DZ) – vedenjski, metabolni, socialno-ekonomski • Socialne DZ pomembno vplivajo na pojavnost DT in breme KNB • KNB poslabšajo socialno – ekonomski potencial in povečajo razlike v zdravju • KNB naraščajo s starostjo in socialno depriviligiranostjo

8. Vzroki umiranja – deleži po starostnih skupinah, SLO, 2005-09 Vir: IVZ, S. Tomšič, WHO Slovenia Public Health Report

9. Razlike v zdravju med državami v Evropi Umrljivost zaradi vseh vzrokov v EU in Sloveniji, 2006.(WHO, HFA 2010; Baza umrlih 2004–2008)

10. Umrljivost v skupinah občin glede na osnovo za dohodnino na prebivalca, Slovenija 2004–2008.(Baza umrlih, 2004–2008.)

11. Kako učinkovito preprečevati KNB Kaj je racionalno in kaj ne?

12. Izziv življenjskega sloga S spremembo življenjskega sloga bi lahko predvidoma preprečili: • do 80% koronarne srčne bolezni, • do 90% sladkorne bolezni tipa II, • več kot tretjino vseh primerov raka. Informiranje + izobraževanje + omogočanje vir: WHO/FAO poročilo 916, 2003

13. Evropski kontekst

14. Vilius Grabauskas

15. Evropska strategija za preprečevanje in obvladovanje KNB

16. PODROČJA EVROPSKE STRATEGIJE KNB SŽB Rak Zvišan RR Kajenje DiabetesTipa II Zvišan krvni sladkor Nezdrava prehrana KOPB + + Socialne, ekonomske in okoljske determinante Nespremenljive (starost, spol, ...) & spremenljive (dohodek, bivalno in delavno okolje) Duševne bolezni Dejavniki zaščite zdravja (npr. mentalno zdravje) Raba alkohola Zvišan holesterol Bolezni prebavil - - Prekomerna telesna teža/ debelost Telesna nedejavnost Živčno mišične bolezni Ustne bolezni Poškodbe

17. Slovenski kontekst

18. Zgodba o uspehu? Obvladovanje SŽ bolezni - Pri moških

19. Celovitost primarne preventive bolezni kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji osnovna zdravstvena dejavnost populacijski pristop individualni (“high-risk”) pristop javno-zdravstvene politike (zakonodaja, financiranje, itd.) Fras, 2004

20. Udejanjanje celostnega koncepta promocije in varovanja zdravja ter preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni populacijski pristop Nacionalni program prehranske politike(2005) Nacionalna strategija za telesno dejavnost, ki krepi zdravje (2007)

21. SPREMEMBA V KRVNEM TLAKU GLEDE NA ZMANJŠANJE VNOSA SOLI V PREHRANI (povišani krvni tlak N=169, normalni krvni tlak N=243) N=204 Sistolični krvni tlak v mmHg N=208 Diastolični krvni tlak v mmHg 24h izločeni natrij v urinu He s sod. Reducing salt intake to prevent hypertension and cardiovascular disease, 2012

22. Univerzalno dostopen, sistematičen, v celoti financiran (ZZZS); timski, nemedikamentozno orientiran pristop, Usmerjen v odkrivanje in obravnavo oseb z DT in ogroženih za SŽB, in v preprečevanje KNB.

27. Kako naprej?

28. INTEGTIRANA STRATEGIJA KREPITVE ZDRAVJA IN OBVLADOVANJA KNB SŽB Rak Zvišan RR Kajenje DiabetesTipa II Zvišan krvni sladkor Nezdrava prehrana KOPB + + Socialne, ekonomske in okoljske determinante Nespremenljive (starost, spol, ...) & spremenljive (dohodek, bivalno in delavno okolje) Duševne bolezni Dejavniki zaščite zdravja (npr. mentalno zdravje) Raba alkohola Zvišan holesterol Bolezni prebavil - - Prekomerna telesna teža/ debelost Telesna nedejavnost Živčno mišične bolezni Ustne bolezni Poškodbe

29. Socialni gradient v zdravju

30. Zaključek – ključni izzivi - 1 • razvoj in sprejem celovite državne integrirane strategije za krepitev zdravja in preprečevanje/ obvladovanje KB • Populacijsko usmerjena vladna strategija za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju • V posameznika z velikim tveganjem usmerjena primarna in sekundarna preventiva KNB • Reorganizacija in krepitev sistem ZV (JZ in primarne ravni)

31. Zaključek – ključni izzivi - 2 • Širitev in kakovostno udejanjanje referenčnih ambulant (RA) • krepitev sistema in programov primarne in sekundarne preventive v preventivnih ZV centrih • povezovanje in sodelovanje RA, ZVC in sekundarne/terciarne ravni • Ustrezno sodelovanje in podpora politike , stroke, civilne družbe

32. Hvala za pozornost!