Tema br 4 funkcionirawe na ekonomskiot sistem na republika makedonija
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 13

Tema br. 4 Funkcionirawe na ekonomskiot sistem na Republika Makedonija PowerPoint PPT Presentation


  • 82 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Tema br. 4 Funkcionirawe na ekonomskiot sistem na Republika Makedonija. Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje. Sodr`ina. 1. Struktura spored sektorite na sopstvenost; 2. Sozdavawe i karakteristiki na op{testvenata soptvenost; 3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost;

Download Presentation

Tema br. 4 Funkcionirawe na ekonomskiot sistem na Republika Makedonija

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Tema br 4 funkcionirawe na ekonomskiot sistem na republika makedonija

Tema br. 4Funkcionirawe naekonomskiot sistem na Republika Makedonija

Primeneta ekonomika

Praven fakultet - Skopje


Sodr ina

Sodr`ina

1. Struktura spored sektorite na sopstvenost;

2. Sozdavawe i karakteristiki na op{testvenata soptvenost;

3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost;

4. Problemi vo tekot na privatizacijata;

5. Evolucija na originerno-privatnata sopstvenost;

6. Uloga i karakter na dr`avniot i javniot sektor vo ekonomijata na Makedonija;


1 struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost

1. Struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost

  • Vidovite sopstvenost pretstavuvaat osnoven element na sekoj ekonomski sistem

  • Karakterot na sekoj ekonomski sistem e prilagoden na dominantniot vid na sopstvenost;

  • Vidovi sektori na sopstvenost vo Makedonija denes:

    • Privatni zemjodelski doma}instva (so tradicionalna podelba na trudot);

    • Malo privatno stopanstvo (so pretpriemni~ko upravuvawe);

    • Sredno i krupno privatno stopanstvo (so menaxersko upravuvawe);

    • Sektor na javna sopstvenost (so tehnomenaxersko upravuvawe);

    • Sektor na me{ovita sopstvenost;


1 struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost1

1. Struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost

  • Struktura na stopanstvoto spored sektori = procentualno u~estvo na oddelnite sektori vo sozdavaweto na BDP

  • Vo samoupravno pazarniot sistem (1950-90), op{testveniot sektor:

    • Poseduval 90% od vkupniot kapital;

    • Sozdaval nad 80% od BDP;

    • Vrabotuval nad 2/3 od rabotnata sila;

    • Se zgolemil za 5-6 pati od 1950 do 1990 g.;

  • Privatniot sektor – ograni~uvan vo brojot na vrabotenite (5-10) i sredstvata za rabota (kapitalot):

    • Poseduval 10% od vkupniot kapital;

    • Sozdaval pod 20% od BDP

    • Porasnal (samo) za 100% od 1950 do 1990 g.;

    • Dejnosti: zemjodelie (70% od povr{inite i nad 90% od mehanizacijata i dobitokot); zanaet~istvo; ugostitelstvo; i soobra}aj;


1 struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost2

1. Struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost

  • Po 1990 g. sledat promeni – privatniot sektor stanuva dominanten; vo 2001 g.:

    • Sozdava 86% od vkupniot prihod;

    • Vrabotuva 80% od rabotnata sila;

    • Sozdava 66% od vkupnata dobivka;

    • Opfa}a 89% od registriranite stopanski subjekti;

  • Dr`avniot (javniot) sektor sozdava 20% – 30% od BDP;

  • Me{ovit sektor (privatna i dr`avna sopstve-nost) – ne e preodna forma tuka normalen sektor vo sekoja sovremena pazarna ekonomija; vo Makedonija se nao|a vo proces na dooformuvawe.


2 sozdavawe i karakteristiki na op testvenata sopstvenost

2. Sozdavawe i karakteristiki na op{testvenata sopstvenost

  • Sozdadena na dva na~ini:

    • Derivativen (izveden) na~in = preku nacionalizacija i konfiskacija  (pomal del)

    • Origineren (izvoren) na~in = preku {irewe (investirawe i razvoj) na op{testveniot sektor  osnoven na~in

  • Se razlikuvaat dva periodi vo vrska so op{tes-tvenata sopstvenost:

    • Do 1974 godina – samoupravuvawe, no so priznavawe na vrednost na op{testveniot kapital

    • Po 1974 godina – samoupravno zdru`en trud = samo trudot, a ne i kapitalot, sozdava dodadena vrednost.

  • Problemi od op{testvenata sopstvenost


3 transformacija na op testvenata sopstvenost

3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost

  • Transformacijata na op{testveniot kapital vo Makedonija e zapo~nata 1989 godina so Zakonot za op{testveniot kapital; Osnovni karakteristiki:

    • Interni akcii  pravo na niv imaa samo za vrabotenite;

    • Proda`ba spored smetkovodstvena (a ne realna) vrednost;

    • Otplata vo rok od 10 godini, preku otkup na emisijata na novi (dopolnitelni) akcii, preku del od platite na vrabotenite

  • Ishod:

    • Otkup na kapitalot na pretprijatijata po nerealna vrednost;

    • Otkup bez uplata na gotovi pari, tuku preku fiktivno zgolemeni plati;

  • Vo Makedonija toj model e sproveduvan do 1991 godina (najdolgo od site republiki na porane{na YU) i ostavil beleg na celata podocne`na privatizacija. So nego bile transformirani i barem delumno privatizirani polovina od pretprijatijata;


3 transformacija na op testvenata sopstvenost1

3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost

  • Transformacijata na op{testveniot kapital (priva-tizacijata) vo Makedonija e prodol`ena 1993 godina so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{-testven kapital;

  • Celi na privatizacijata:

    • Pretvorawe na sopstvenosta od op{testvena vo privatna;

    • Sozdavawe titulari na sopstvenosta;

    • Korporatizirawe na pretprijatijata;

    • Podobruvawe na upravuva~kata efikasnost;

    • Porast na efikasnosta vo koristeweto na sredstvata (kapitalot);

    • Ovozmo`uvawe razni oblici na prestruktuirawe na pretprijatijata;

    • Privlekuvawe stranski direktni investicii;

    • Namaluvawe na zadol`enosta na dr`avata;

    • Iskoristuvawe na za{tedite na naselenieto;

    • Razvoj na integralen pazar (pazar na stoki, uslugi, kapital i rabotna sila) vo Makedonija;


3 transformacija na op testvenata sopstvenost2

3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost

  • Model na privatizacijata:

    • Pristap “slu~aj-po-slu~aj” (a ne masovna privatizacija);

    • Procenka na vrednosta (spored posebna metodologija);

    • Priznavawe na prethodnata privatizacija, po izvr{ena kontrola i revizija na nejzinata ispravnost;

    • Javna proda`ba preku tenderi;

    • Pravo na kupuvawe na sekoj (i doma{ni i stranski dr`avjani);

    • Popusti za vrabotenite (za 30% od op{testveniot kapital), vo visina od 30% od vrednosta + 1% za sekoja godina raboten sta` vo pretprijatieto;

    • Predvideni rali~ni modeli za privatizacija, vo zavisnost od goleminata na sekoe pretprijatie;

    • Pla}awe na maksimum 5-godi{ni rati, so upla}awe u~estvo (razli~no kaj mali, sredni i golemi pretpri i modeli na privat.);

    • Del od op{testveniot kapital besplatno transferiran na FPIOM;

    • Postepeno vklu~uvawe na pretprijatijata od oddelni dejnosti, vo zavisnost od nivnata pazarna polo`ba;

    • Sproveduvawe na privatizacijata preku ARMTPOK


4 problemi vo tekot na privatizacijata

4. Problemi vo tekot na privatizacijata

  • Nepovolni vnatre{ni i nadvore{ni uslovi so tekot na sproveduvaweto 

    • Otsustvo na pove}e ponuduva~i od stranstvo

    • Otsustvo na pove}e doma{ni ponuduva~i

    • Otsustvo na konkurencija za poka~uvawe na cenata

  • Modelirawe na privatizacijata kon prete`no “insajderska” privatizacija 

    • Koristewe na internite akcii kako plateno u~estvo ({to e pravno sosema izdr`ano)

    • U~estvo (~esto bez jasno razbirawe na su{tinata) na site vraboteni vo privatizacijata;

    • Pritisoci i uceni???

  • Otsustvo na zna~itelen stepen na prestruktuirawe  ne dojde do zna~itelen porast na efikasnosta

  • Nisko u~estvo na stranski kapital vo privatizacijata

  • Nizok stepen na koncentracija na sopstvenosta

  • Nedovolna transparentnost pri privatizacijata


5 evolucija na originerno privatnata sopstvenost

5. Evolucija na originerno-privatnata sopstvenost;

  • Privatniot sektor ne se sozdava samo preku privatizacijata (derivativen metod), tuku i preku direktno investirawe na privaten kapital (origineren metod)

  • Liberalizacija na zakonodavstvoto za privatnata sopstvenost u{te na po~etokot na tranzicijata  privatnata sopstvenost e dozvolena re~isi vo site dejnosti

  • Pojava i razvoj na mali i sredni pretprijatija (MSP)  pretpriemni{tvo i samovrabotuvawe

  • Razli~en intenzitet na formirawe MSP vo razli~ni dejnosti  princip na lukrativnost i barieri na vlezot na pazarot

  • Zaedni~ki vlo`uvawa so stranski partneri

  • Denacionalizacija i razvoj na privatnata sopstvenost


6 uloga i karakter na dr avniot i javniot sektor vo ekonomijata na makedonija

6. Uloga i karakter na dr`avniot i javniot sektor vo ekonomijata na Makedonija;

  • Konfuzija me|u poimite dr`avna i javna sopstvenost

  • Vo ekonomskiot sistem za javen sektor se smetaat delovnite aktivnosti so koi se zadovoluvaat po{iroki javni interesi.

  • Dva kriteriumi za odreduvawe javna i privatna sopstvenost, t.e. javni i privatni dobra:

    • (ne)rivalitetot vo konzumiraweto na dobrata i uslugite (internalizirawe i na pozitivnite i na negativnite efekti);

    • (ne)mo`nost za isklu~uvawe na onie koi ne pla}aat za upotrebata na dobrata i uslugite (efikasnost);

  • Drug kriterium: dr`avna sopstvenost e sopstvenost na dr`avnite organi (na nacionalno ili lokalno nivo), a javna e sopstvenosta na organite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija na lokalno nivo;

  • Dr`avna sopstvenost = dr`avni organi, ministerstva, agencii, u~ili{ta, bolnici, fakulteti i tn. i pretprijatija osnovani od dr`avata.


6 uloga i karakter na dr avniot i javniot sektor vo ekonomijata na makedonija1

6. Uloga i karakter na dr`avniot i javniot sektor vo ekonomijata na Makedonija;

  • Javnite pretprijatija, vo princip, se osnovaat vo dejnosti koi se od javen karakter i javen interes.

  • Dejnost od javen interes pretstavuva takva dejnost so koja se zadovoluvaat potrebite na pogolem del od gra|anite;

  • Bitna razlika  javna dejnost i javna sopstvenost!

  • Dejnosta mo`e da bide javna a da ja ostvaruva pretprijatie vo privatna sopstvenost – toga{ taa ostanuva pove}e regulirana dejnost; dr`avata gi odreduva zadol`itelnite uslovi pod koi dejnosta }e se ostvaruva, a ~esto, osobeno ako nema konkurencija, i cenite na proizvodite i uslugite.


  • Login