LUDWIG VAN BEETHOVEN (1770-1827)

1. LUDWIG VAN BEETHOVEN (1770-1827) KLAVIRSKE SKLADBE KOMORNA GLASBA GODALNI KVARTET SIMFONIJA

2. LUDWIG VAN BEETHOVEN • V mladosti improvizator na klavirju • Od. L. 1792 selitev na Dunaj • Kratko študiral pri Haydnu • Klavirski virtuoz • Po l. 1800 novo obdobje • Instrumentalna glasba • Boj z boleznijo, zagrenjenost, stiske….

3. LUDWIG VAN BEETHOVEN • Glasbenim oblikam vtisnil globlji izraz • Nakazuje sodobno umetnost • Izražanje vsega človeškega – ideja določa glasbi značaj • 3 ustvarjalna obdobja: do 1800 vplivi Haydna in Mozarta, po 1800 – razvoj glasbene oblike v delih: • Kreutzerjeva sonata za vl in kl • Sonati Waldstein in Appassionata za kl • Simfonija Eroica, 4., 5., 6. simf.

4. LUDWIG VAN BEETHOVEN • Od 1817 – 9. simfonija, Missa Solemnis, klavirske sonate, godalni kvarteti • Vizionarstvo v slogu in oblikah • Odmik od tradicionalnega sloga in oblik • Mističnost • Svet gleda skozi glasbo

5. SKLADBE ZA KLAVIR • Prehod s čembala na klavir • Kontrasti, kultura udarca • Delitev literature: orgle – klavir • Beethovnova igra: težnja po izrazu in klavirski slog vplivata na klavirsko igro 19. st. • Improvizirane fantazije v svobodni obliki • Zapis kadenc h koncertom • Variacije po tujih vzorih

6. SONATE • 32 del, tudi neglasbene vsebine (Viharna, op. 31) • Oddaljevanje od sonatne oblike • Sonata izključno umetniško izrazno sredstvo • Kontrastni motivi v variacijski odvisnosti • Eksperimentiranje z zvokom klavirja

7. Sonate • Razvojno širjenje oblike • Misli imajo pesniški pomen • Osebni temperament • Slikanje življenja • Op. 13, c-mol, Patetična, 1799 • počasen uvod, punktiran ritem francoske uverture • Zavedanje posledic bolezni

8. Sonate • Sonata Quasi una fantazija, cis-mol • Spreminja tradicionalno obliko • Izraz globokih ljubezenskih strasti in razočaranja • Sonata v d-molu, Vihar • Po Shakespearovi tragediji • Slikanje oseb in njihovih likov

9. Sonate • Op. 57, Appassionata, f-mol • Skrajno stopnjevanje zmogljivosti klavirja • Opuščanje veljavne estetike • Velike zvočne mase, • Rastoči akordi • Gibanje v protipostopih • Velika čustvena nasprotja • Variacijska pesnitev • Klavirski stavek – približevanje orkestru

10. Zadnje sonate, op. 101 - 111 • Zadnje sonate – nagibanje k polifoniji - op. 106, zaključek z veliko fugo in belkantističnim izrazom • Op. 111, zadnja sonata • 1. st., uvod, figurirani deli, c-mol • 2. st., variacije, C-dur, naraščanje izraza v melodiji, ritmu, tempu, zvoku, polifoniji

11. KOMORNA GLASBA • 10 VIOLINSKIH SONAT • Kreutzerjeva sonata, op. 96 v G-duru • SONATE ZA VIOLONČELO, VARIACJE • KLAVIRSKI TRIO – nove izrazne možnosti • KLAVIRSKI KVARTET • GODALNI KVARTET

12. GODALNI KVARTETI • Očiten razvoj oblike • Pozni kvarteti (5) – več stavkov; 6- op. 130 v B-duru, 7 stavkov – op. 131 v cis-molu • Ignorira obliko in modele • Vodi ga motivično jedro • Polifona gradnja • Ekspresivnost v izrazu • Simfonična gradnja

13. GODALNI KVARTET • Od klasicizma najznačilnejša oblika klasicizma • Beethoven nadgradi osebni izraz oblike • 3 ustvarjalne skupine • 5 poznih kvartetov, 1822-26 • Polifono izročilo • Dramatika sonatnega stavka • Čustvenost novega časa

14. SIMFONIJE • Razširi simf. gradnjo, stopnjevanje čustvenega izraza • Pesniške zamisli, poslušalcu zgolj namig h koncentraciji • Zaporedje v izrazu: dramatična, lirična… • Mnogoličnosti skladateljevega temperamenta • Globoki čustveni impulzi

15. SIMFONIJE • 1. simf. C-dur, deloma Haydnov vpliv • Vodi k razpadu funkcionalnega harmonskega sistema • Vztrajno ponavljanje istega tona – C • Vsebina in oblika se razširjata • Stavki prerastejo v cikel • Scerco nadomesti menuet • Pomen finala

16. SIMFONIJE • 3. simf., Eroica, Es-dur, 1804 • Sprva im. Sinfonia grande intitolata Bonaparte • Opuščanje formalnih vezi oblike • Prva velika simfonija sploh • Arhitekturni načrt gradnje dela • Velike dramatične in čustvene napetosti • Moč začetnih udarcev – vodilna misel • Disonančni akordi

17. 3. simf., Eroica, Es-dur 2. stavek, izpovednost žalne koračnice • 3. stavek, Scerco – lovska tematika • ognjevita in heroična coda • Kontrapunktična tema, variacije

18. SIMFONIJE • 6. simfonija, Pastoralna, F-dur, napoved programske glasbe, 1808 • Vpliv na Berliozovo Fantastično simfonijo • in kasnejšo simfonično pesnitev • Nastala kot odmev sprehodov v okolico Dunaja • Opisni naslovi • 1. st. motiv iz ljudske pesmi • 2. st. posnemanje narave • 3. st, kmečki ples • 4. st. nevihta

19. SIMFONIJE • 9. simfonija, d-mol, 1817 – 1824 • Po Schillerjevi Odi radosti • Simbol bratstva, praznično slavje • Polna pesniška govorica, beg od absolutne glasbe? • 1. st. glavna misel po 16 uvodnih taktih • 2. st. scerco, značilna raba pavk, pretirana veselost • 3. st., počasen, variacijski principi • 2. in 3. stavek razvijata vsebino in vzdušje prvega stavka

20. SIMFONIJE • 4. st., Presto, povzetek glavnih tem prvih 3. stavkov, recitativ čela, nato nova melodija • 5. st. nova melodija bariton uvede zborovski finale: “O Freunde, nicht diese Töne…” • Zadnji del zveni kot oratorijska zvrst • Finale – 5 variacij na temo Schillerjeve Ode radosti • Od variacij do dvojne fuge • “Turška glasba” in stopnjevanje v codo • Individualiziran zvok instrumentov

21. Obvezni slušni primeri • Sonate • Op. 13, c-mol, Patetična, 1799 • Op. 57, Appassionata, f-mol • Komorna glasba • Kreutzerjeva sonata, op. 96 v G-duru za vl in kl • Simfonije: št. 3, 5, 6, 9