Lesko ek vesna liljana rihter simona smolej ru ica bo ki barbara kresal l.jpg
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 9

Leskošek Vesna, Liljana Rihter, Simona Smolej, Ružica Boškić, Barbara Kresal PowerPoint PPT Presentation


  • 170 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Leskošek Vesna, Liljana Rihter, Simona Smolej, Ružica Boškić, Barbara Kresal. VZROKI IN OBSEG POJAVA ZAPOSLENIH REVNIH Poročilo o raziskavi. Izhodišče.

Download Presentation

Leskošek Vesna, Liljana Rihter, Simona Smolej, Ružica Boškić, Barbara Kresal

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Lesko ek vesna liljana rihter simona smolej ru ica bo ki barbara kresal l.jpg

Leskošek Vesna, Liljana Rihter, Simona Smolej, Ružica Boškić, Barbara Kresal

VZROKI IN OBSEG POJAVA ZAPOSLENIH REVNIH

Poročilo o raziskavi


Izhodi e l.jpg

Izhodišče

  • Raziskava Zaposleni revni v EU. (Working poor in the European Union) European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions, 2004, ugotavlja:

    • zmanjšanje standardov kakovosti zaposlitve in zmanjšanje socialne varnosti lahko vodi v revščino zaposlenih - ko govorimo o zaposlenih revnih, je zato nujno govoriti o kakovosti zaposlitve, pri čemer sta meri kakovosti plačilo in zaposlitven status.

    • Socialna država ter ureditev področja trga dela oziroma delavska zakonodaja pomembno vplivajo na pojavnost in obseg revščine


Izhodi a za definiranje l.jpg

Izhodišča za definiranje:

  • Definiranje je zahtevno, ker vključuje dva polja, ki sta bila do sedaj nepovezana in sicer delo in revščino.

  • Pomembni sta dve izhodišči:

    • Delavec prejema revno plačo in revščine ne more obiti niti z dohodki gospodinjstva niti z denarnimi pomočmi.

    • Druga pot v revščino zaposlenih pa je, da ima delavec sam zase dovolj dohodka, vendar pade pod raven revščine zaradi situacije v gospodinjstvu. V tem primeru lahko struktura gospodinjstva pojasni pojav revščine.

  • Pomemben faktor je še obdobje zaposlenosti, ki determinira zadosten razpoložljiv dohodek na letni ravni.


Definicija l.jpg

Definicija

  • Zaposleni revni so posamezniki, ki so vsaj 6 mesecev v letu posvetili zaposlovanju, bodisi, da so bili zaposleni ali pa so iskali delo, vendar kljub temu živijo v revnem gospodinjstvu.

  • Zaposleni revni so posamezniki, ki so najmanj 6 mesecev bili zaposleni ali pa so iskali delo, vendar je standard njihovega gospodinjstva pod ravnijo revščine (60%mediane ekvivalentnega neto dohodka).


Rezultati l.jpg

Rezultati

  • Glede na status aktivnosti znotraj delovno aktivnega prebivalstva je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi po letih znašala med 4,2% (leto 2002) in 3,5% (leto 2007), precej večja pa je med samozaposlenimi (med 13,1% leta 2004 in 17,9% leta 2005 – pri ženskah višja).

  • V delno delovno intenzivnih gospodinjstvih, v katerih je bil vsaj en član zaposlen v določenem obdobju v letu, se stopnja tveganja revščine zniža v tistih gospodinjstvih brez vzdrževanih otrok; v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki pa je še vedno precej visoka. V gospodinjstvih, kjer so zaposleni vsi odrasli člani, je stopnja tveganja revščine malenkost nižja v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki (2,8%) kot pa v tistih gospodinjstvih, kjer ni vzdrževanih otrok (3,1%)


Rezultati6 l.jpg

Rezultati

  • Z vidika dosežene stopnje izobrazbe je bilo leta 2006 11 % zaposlenih z najnižjimi stopnjami izobrazbe (dokončana osnovna šola ali nižja srednja šola), ki so se nahajali pod pragom tveganja revščine. Delež zaposlenih, ki tvegajo revščino, se z višanjem stopnje izobrazbe niža.

  • Spol: V Sloveniji je bilo v letih 2005 in 2006 med zaposlenimi moškimi v starosti od 18 do 64 let 5 % in med zaposlenimi ženskami 4 % revnih zaposlenih. Revščina mlajših zaposlenih (18-24 let) v Sloveniji veliko bolj pogosta med ženskami (7 %) kot med moškimi (4 % (2005) oziroma 5 % (2006)).


Rezultati7 l.jpg

Rezultati

  • Osebe, ki so zaposlene za delovni čas krajši od polnega, bolj pogosto tvegajo revščino kot osebe, ki so zaposlene za polni delovni čas. Razlika med obema skupinam za EU 25 je 3 do 4 %, v Sloveniji je bila razlika v obeh skupinah v letu 2005 6 %, v letu 2006 pa se je zmanjšala na 3 %.

  • Dejavnik tveganja revščine med zaposlenimi je tudi vrsta pogodbe o delu. Osebe zaposlene za določen čas so bistveno bolj podvržene tveganju revščine kot osebe zaposlene za nedoločen čas (razlika na ravni EU 25 je 7 oziroma 8 %). V Sloveniji je bilo leta 2005 3 %, v letu 2006 pa 4 % oseb zaposlenih za nedoločen čas pod pragom tveganja revščine, med zaposlenimi za določen čas pa je bilo pod pragom tveganja revščine 12 oziroma 11 % oseb.


Rezultati8 l.jpg

Rezultati

  • Dejavnik tveganja revščine med zaposlenimi je tudi obdobje zaposlenosti. Stopnja tveganja revščine je za osebe, ki so zaposlene celo leto, bistveno nižja kot za osebe, ki so zaposlene manj kot celo leto. Na ravni EU 25 je bila v letih 2005 in 2006 razlika v odstotkih med obema skupinama 8 %. V Sloveniji se je v obeh letih 4 % oseb zaposlenih celo leto nahajalo pod pragom tveganja revščine. Če pa pogledamo osebe, ki so bile zaposlene manj kot celo leto, vidimo, da je bilo leta 2005 12 % teh oseb pod pragom tveganja revščine, v letu 2006 pa še en odstotek več.

  • Podatki za leto 2002 za Slovenijo kažejo tudi, da je več kot četrtina zaposlenih, ki niso bili državljani RS, letno razpolagala z dohodki, ki so nižji od praga tveganja revščine.


Rezultati9 l.jpg

Rezultati

  • V Sloveniji so glede na ocenjen letni razpoložljivi dohodek v letu 2002 precej opazne tudi razlike po regijah. Tako je bilo 10% zaposlenih v Koroški in Obalno-kraški regiji s svojim razpoložljivim dohodkom daleč pod pragom tveganja revščine. Praga tveganje revščine z ocenjenim razpoložljivim dohodkom tudi ni uspelo doseči več kot 10% zaposlenih v Podravski, Savinjski, Jugovzhodni, Osrednjeslovenski, Notranjsko-kraški in Goriški regiji.

  • Dejavnosti, v katerih so zaposleni prebivalci Slovenije, ravno tako pomembno vplivajo na tveganje revščine. Skoraj četrtina zaposlenih v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu ter gostinstvu je imela ocenjen letni razpoložljivi dohodek okrog praga tveganja revščine. Podoben dohodek je imelo še okrog 10% zaposlenih v gradbeništvu, trgovini in popravilu mot. vozil, prometu, skladiščenju in zvezah, nepremičninski dejavnosti in v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah.


  • Login