Download
1 / 10
100 likes | 243 Views
Sveti Alfonz Marija Ligvorij , škof , redovni ustanovitelj in cerkveni učitelj Rodil se je 27. septembra 1696 v stari neapeljski plemiški družini v Marinelli pri Neaplju v Italiji . Bil je najstarejši od osmih otrok . Njegov oče Jožef je bil podadmiral na kraljevskih galejah.
E N D
SvetiAlfonzMarijaLigvorij, škof, redovniustanovitelj in cerkveniučiteljRodil se je 27. septembra 1696 v starineapeljskiplemiškidružiniv MarinellipriNeaplju v Italiji. Bil je najstarejšiodosmihotrok. NjegovočeJožef je bilpodadmiralnakraljevskihgalejah.
Izredno nadarjen mladenič je že s šestnajstimi leti dosegel doktorat in postal uspešen odvetnik. Kljub uspehu pa je vseskozi dajal lep zgled pobožnega mladeniča: vsak dan je bil pri maši, vsak teden pri spovedi, po cele ure je premolil pred Najsvetejšim, pa tudi obiskoval je bolnike in jim stregel.
Zmota v neki pravdi pa ga je pripeljala do spoznanja, da ga Bog kliče drugam. Kljub nasprotovanju domačih je sklenil, da postane duhovnik. Sprva je kot pridigar deloval v Neaplju, kasneje pa se je odločil, da zapusti mesto ter se posveti najbolj zapuščenim in od vseh pozabljenim.
Ustanovil je redovnodruž-bo, ki naj bi zmisijoni in duhovnimi vajami delova-la med versko zanemarje-nim ljudstvom po deželi. Tako je leta 1732 nastala »Kongregacija presvetega Odrešenika«, bolj znana kot red redemptoristov. V naslednjih letih se je kongregacija utrjevala in širila, posvečal se jetudi vodenju številnih misijonov.
Alfonz je pridigal pre-prosto, vsem razumljivo; priporočal je zlasti molitev, pogosto preje-manje zakramentov, oznanjal je božje usmi-ljenje in spodbujal k resničnemu kesanju. Razumljivo, da je bil velik trn v peti strogemu janzenizmu, ki je tudi zaradi njegovega dela vsebolj izgubljal svojo veljavo.
Kasneje, ko je videl, kako pomanjkljiva je osnovna izobrazba ne samo ljudstva, pač pa tudi duhovnikov, je napisal vrsto znanih in priljub-ljenih vzgojnih knjig ter molitvenih knjižic. Veliko breme, ki pa ga je z vso gorečnostjo in odgovornostjo nosil, je bila tudi škofovska služba v zanemarjeni škofiji Santa Agata dei Goti.
Bolezen ga je vedno huje slabila, a tudi potem, ko ga je papež po mnogih prošnjah le razrešil škofovske službe, še vedno ni našel mirnega počitka, saj je v bolezni, pa tudi duhovnih preizkušnjah dočakal visoko starost.Umrl je 1. avgusta 1787 v kraju Nocera dei Pagani pri Neaplju.
Zavetnik: spovednikov, profesorjev moralne teologije. Beatifikacija: Za blaženega ga je leta 1816 razglasil papež Pij VII., za svetnika 29. marca 1839 papež Gregorij XVI., za cerkvenega učitelja pa 7. julija 1871 Pij IX.
Vir: www. družina.si Goduje: 1. avgusta.
