DOBRODOŠLI …

1. DOBRODOŠLI … »Delavnico financira Zavod RS za zaposlovanje«

2. FINANCIRANJE PODJETIJ September, 2013

3. FINANČNO NAČRTOVANJE IN POSLOVANJE Finančni načrt kot del poslovnega načrta - zakaj finančno načrtovanje? • Podjetniki vse prepogosto zanemarjajo finančni vidik poslovanja - poznavanje finančnih vprašanj je ključnega pomena za uspešno poslovanje podjetja! • Ena od dobrih strani priprave poslovnega načrta je (tudi) v tem, da prisili podjetnika k razmišljanju o financah. Noben poslovni načrt namreč ni popoln, dokler ne vsebuje finančnih projekcij! • Finančni del poslovnega načrta boste pripravili nazadnje – šele potem, ko boste raziskali trg, naredili načrt trženja in preučili vaš proizvodni oz. storitveni proces. Vendar pa je treba že na samem začetku vsaj približno oceniti ali bo podjetje dobičkonosno ali ne.

4. FINANČNO NAČRTOVANJE IN POSLOVANJE PODJETNIK si mora odgovoriti vsaj na vprašanja kot so: • Koliko mi bo podjetje prinašalo? • kakšni bodo stroški poslovanja? • Kolikšna bo začetna izguba? • Kdaj bo podjetje začelo prinašati dobiček? • Kolikšna bo donosnost podjetja • Koliko denarja potrebujem za začetek poslovanja in koliko za nemoteno poslovanje? • Od kod pridobiti vsa potrebna sredstva?

5. FINANČNO NAČRTOVANJE IN POSLOVANJE Zakaj finančno načrtovanje? • Najpomembnejši vzrok za propad podjetij je slabo oz. nikakršno finančno načrtovanje. • Za podjetja, ki preživijo prva tri leta po ustanovitvi velja, da kakovostno finančno načrtovanje bistveno prispeva k uspešnemu poslovanju. • Finančno načrtovanje omogoča sprejemanje pretehtanih poslovnih odločitev. • Dobro načrtovanje omogoča sprotni nadzor in primerjavo z načrtovanim, kar omogoča sprejemati odločitve za preprečitev velikih odstopanj.

6. Razlikovanje PRIHODKOV od PRILIVOV in ODHODKOV od ODLIVOV PRIHODKI in ODHODKI vplivajo na poslovni izid - izguba ali dobiček • Prihodki so neto (brez DDV) izdani računi za storitve ali izdelke • Stroški – neto (brez DDV) prejeti računi za storitve ali izdelke pri zavezancih za DDV in bruto (z DDV) prejeti računi za nezavezane za DDV. • Odhodki - stroški, ki se nanašajo na prodane izdelke oziroma, v kolikor gre za storitvene organizacije, ko je strošek direktno odhodek. PREJEMKI in IZDATKIvplivajo na denarno stanje podjetja (likvidnost). • Prejemki/Prilivi – prejem gotovine na transakcijski račun ali v blagajno podjetja. • Izdatki/Odlivi– izplačilo gotovine s transakcijskega računa ali iz blagajne podjetja.

7. Primeri odnosov med PRIHODKI in PREJEMKI ter ODHODKI in IZDATKI (1) • Prihodki, ki so hkrati prejemki: prejem plačila z gotovino. • Prihodki, ki še niso prejemki: izdan račun in prejem plačila v 8-ih dneh (najprej prihodek, nato prejemek). • Prihodki, ki niso prejemki: neplačan račun, inventurni presežek skladišča (izredni prihodek). • Prejemki, ki niso prihodki: prejem posojila v gotovini na transakcijski račun. • Prejemki, ki še niso prihodki: prejem plačila po predračunu (najprej prejemek, nato prihodek).

8. Primeri odnosov med PRIHODKI in PREJEMKI ter ODHODKI in IZDATKI (2) • Odhodki, ki so hkrati izdatki: plačilo storitev ali izdelkov z gotovino. • Odhodki, ki še niso izdatki: prejetje računa in plačilo v 8-ih dneh. • Odhodki, ki niso izdatki: odpisana terjatev. • Izdatki, ki niso odhodki: nakup zemljišča, vračilo posojila. • Izdatki, ki še niso odhodki: plačilo po predračunu.

9. NAČRTOVANJE STROŠKOV IN PRIHODKOV Kaj so stroški poslovanja in kaj so prihodki? • Stroški poslovanja: delo, material, kapital in davščine oz. stroške »države«. • Stroški so lahko fiksniali variabilni • Prihodki so: poslovni prihodki, finančni ter izredni prihodki (ti niso redni, npr. prodaja osnovnega sredstva, prihodek od zapuščine, ki vam jo je podaril donator itd.). Da bosta vaše načrtovanje in priprava finančnega načrta pravilna, je treba odhodke upoštevati v bruto vrednosti (npr. z DDV-jem), prihodke pa vrednotiti v neto vrednostih, torej z odbitjem vseh stroškov.

10. FINANČNO NAČRTOVANJE • Finančno načrtovanje - načrtovanje plačilne moči vašega podjetja - boste začeli s postavitvijo realnih in uresničljivih ciljev, ki jih boste določili v časovnih obdobjih (npr. po dnevih, tednih, mesecih). • S tem pridobite orodje za pravočasno ukrepanje, če financiranje ne gre po načrtih. • Pozorni bodite na TOČKO PRELOMA, ko so prihodki enaki stroškom, dobiček =0 • Formul za njen izračun točke preloma je več, ocena pa je lahko časovna, količinska in vrednostna.

11. TOČKA PRELOMA Točka preloma - kdaj poslovanje podjetja postane dobičkonosno oz. kdaj prihodki prerastejo stroške! Dobiček = Prihodki – Odhodki Prihodki = cena (p) * količina (q) Odhodki = variabilni stroški (vc) – fiksni stroški (fc) VC = VC/q * q Dobiček = (p – vc)*q – fc = prispevek enote * q – fc Pri točki preloma je dobiček enak 0, zato sledi: 0 = (p – vc)*q – fc fc q = ------------- (p-vc)

12. TOČKA PRELOMA Primer 1: Izračunaj točko preloma!  p = 30, vc = 20, fc = 2500 fc q = ------------- (p-vc) 2500 q = --------------- = 250 enot (30-20) Točka preloma se pojavi pri proizvodnji 250 enot proizvoda ali storitve.

13. TOČKA PRELOMA Primer 2: Koliko enot moraš proizvesti, če želiš ustvariti dobiček 1000 enot?   dobiček = (p – vc)*q – fc (p – vc)*q = dobiček + fc dobiček+ fc q = ------------------ (p – vc) 1000 + 2500 q = ------------------ = 350 enot (30 – 20) Če želimo ustvariti 1000 enot dobička, moramo proizvesti 350 enot proizvoda ali storitve.

14. LASTNA CENA PROIZVODA – KAKO JO IZRAČUNAMO? Lastna cena proizvoda (LC) je seštevek vseh stroškov na enoto in obenem osnova za oblikovanje prodajne cene. Kalkulacija lastne in potem tudi prodajne cene je pomembna, saj napačno kalkuliranje lahko privede do prenizke cene in niso pokriti vsi stroški, kar pomeni poslovanje z izgubo. Struktura polne lastne cene prodanega proizvoda: • 1. neposredni stroški materiala • 2. neposredni stroški storitev • 3. neposredni stroški dela • 4. neposredni stroški amortizacije • 5. posredni proizvajalni stroški • 6. posredni stroški nakupovanja • 7. posredni stroški prodajanja • 8. posredni stroški splošnih služb • 9. stroški financiranja • 10. neposredni stroški prodajanja

15. LASTNA CENA PROIZVODA – KAKO JO IZRAČUNAMO? Kako oblikujemo Lastno ceno proizvoda? Poznamo več metod: • Metoda “zožene” LC Ceno po metodi »zožene« lastne cene izračunamo: 1+2+3+4+5+6+7+8. • Metoda proizvajalnih stroškov Ceno po metodi proizvajalnih stroškov izračunamo: 1+2+3+4+5. • Metoda spremenljivih proizvajalnih stroškov Ta metoda deli stroške na stalne in spremenljive. Zanjo je značilno, da se ne uporablja kot ena izmed metod oblikovanja LC, ampak le kot pomoč pri odločanju ali bomo prodajali izdelke po ceni, ki je nižja od njihove prodajne cene. Gre za primer nezasedenih kapacitet strojev in bistveno je, da se z “nižjo” ceno pokrije vsaj del stroškov, ki jih v nasprotnem primeru ne bi. Ceno po metodi spremenljivih proizvajalnih stroškov izračunamo: 1+2+3+4.

16. LIKVIDNOST IN PLAČILNA SPOSOBNOST Likvidnost je predvsem zmožnost sprotnega poravnavanja zapadlih dolgov. • LIKVIDNOSTpodjetja pomeni njegovo kratkoročno plačilno sposobnost, za katero mora imeti podjetje običajno dovolj denarja ali druge zelo likvidne vire, da lahko v roku poravna svoje obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in drugih. • SOLVENTNOST podjetja pomeni njegovo dolgoročno plačilno sposobnost, na katero vpliva predvsem ustrezno dolgoročno financiranje in uspešno poslovanje. Pomembno je, da imamo v določenem trenutku le toliko angažiranih likvidnih sredstev, kolikor imamo v tem istem trenutku zapadlih obveznosti, ostala sredstva pa morajo biti donosno plasirana.

17. POSLOVANJE V GOTOVINI IN PREKO TRR Podjetja z gotovino poslujejo glede na potrebe svojega poslovanja in vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo. Višina blagajniškega maksimuma se zapiše v internem aktu – lahko v Pravilniku o računovodstvu ali drugem internem aktu podjetja. V skladu z Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, smejo podjetja iz svoje prejete gotovine (vključno z iztržkom) plačevati izdatke v gotovini, ne da bi gotovino prej polagale na račun. Kljub temu pa je priporočljivo, da si podjetje organizira ločene blagajne, saj bo s tem poslovanje bolj pregledno in lažje knjiženje. Pri plačevanju z gotovino pa je potrebno upoštevati še Zakon o davčnem postopku, ki z davčnopravnega vidika ureja obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune.

18. POSLOVANJE V GOTOVINI IN PREKO TRR Iz Zakon o davčnem postopku: Družbe in samostojni podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri izvajalcih plačilnega prometa, razen ko gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku pa določa, da tako pravna oseba kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, v primeru plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih plačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420,00 evrov. Zakon določa, da morajo vsi, ki so vpisani v poslovni register, imeti transakcijski račun, ter da morajo samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, za namene opravljanja te dejavnosti imeti ločen transakcijski račun.

19. DAVKI IN PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIHPrispevki za obvezna socialna zavarovanja – trenutna in nova ureditev Pokojninsko in invalidsko zavarovanje • Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, v nadaljevanju: ZPIZ-2) Obvezno zdravstveno zavarovanje • Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3 s sprem., v nadaljevanju: ZZVZZ) Zavarovanje za starševsko varstvo • Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB2 s sprem., v nadaljevanju: ZSDP) Zavarovanje za primer brezposelnosti • Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010 s sprem., v nadaljevanju: ZUTD)

20. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA • Zavarovanci za vse štiri vrste zavarovanja plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni za delodajalce. • Obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti nastopi z dnem vpisa v predpisan register. • Obvezno zavarovanje iz tega naslova preneha: • z dnem izbrisa podjetnika oziroma zasebnika iz registra, • z dnem ko zavarovanec izpolni pogoje za zavarovanje iz drugega pravnega razmerja (iz naslova delovnega razmerja, upokojitev), • z začetkom osebnega stečaja, • z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja • Zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavo sprememb v zavarovanju in za vložitev odjave iz zavarovanja je je podjetni sam.

21. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Šifra podlage v zavarovanje: Samostojni podjetnik posameznik, je v zavarovanje vključena po šifri podlage za zavarovanje: • 005 – če izpolnjuje pogoje za vsa obvezna zavarovanja, • 104 – če izpolnjuje pogoje samo za zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki samostojno opravlja drugo dovoljeno dejavnost (odvetniki, notarji, zdravstveni delavci, ustvarjalci na področju kulture ipd.), je v zavarovanje vključena po šifri podlage za zavarovanje: • 019 – če izpolnjuje pogoje za vsa obvezna zavarovanja, Prijavo v vsa štiri obvezna zavarovanja zavezanec vloži pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na obrazcu M1.

22. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Samozaposlene osebe se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. Samozaposlena oseba se zavaruje za krajši delovni čas: • v kombinaciji z delovnim razmerjem, sklenjenim za krajši delovni čas, • v kombinaciji s pravico do dela s krajšim delovni časom po predpisih o starševskem varstvu, • če uveljavi pravico do delne starostne pokojnine, • če se kot upokojenec delno reaktivira (uživalec pokojnine, ki ponovno prične opravljati dejavnost).

23. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Tako prispevke zavarovanca, kot tudi prispevke delodajalca samozaposlena oseba plača sama.

24. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 – po starem zakonu • Osnova za izračun prispevkov za s.p. za prvo koledarsko leto je v višini minimalne plače, v naslednjih letih pa se določa glede na uspešnost poslovanja v preteklem letu. • Zavarovalna osnova se določi glede na doseženi dobiček preteklega leta v katerem pa niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje. Tako se doseženemu dobičku najprej prištejejo vsi obračunani prispevki. • Dobljeni znesek potem uvrstimo v enega izmed 8 razredov. • Za vsak razred je določen % od povprečne mesečne plače predpreteklega meseca v Sloveniji (PP) od katere mora podjetnik potem plačati prispevke za tisti mesec.

25. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 – po starem zakonu • Mesečni prispevki, razen v prvem razredu, kjer se plačujejo od minimalne plače, se spreminjajo mesečno in le-to mora podjetnik skrbno spremljati.   • Od 1.1. 2013 znaša minimalna plača 783,66€ bruto kar pomeni, da znašajo minimalni prispevki za obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene 299,35€ mesečno. • Najvišji mesečni prispevki (8 razred) se plačajo od 240% povprečne plače predpreteklega meseca (julij 2013 - 1.396,88€) • Zneski osnov, ki veljajo v posameznem mesecu, ter zneski obračunanih prispevkov so objavljeni na spletni strani DURS: http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_socialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/placevanje_prispevkov/

26. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov od 1.1.2014 • Samozaposlene osebe plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, ki je določena v višini dobička zavarovanca, ki mu prištejemo prispevke za socialno varnost , preračunanega na mesec. • Za samozaposlene se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove zniža za 25 %. Najvišja možna zavarovalna osnova je določena v višini 3,5-kratnika povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Prehodno obdobje za znižanje dobička: • v letu 2014 dobiček samozaposlenega zniža za 30%, • v letu 2015 se zniža za 28%, • od leta 2016 dalje pa za 25%.

27. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov od 1.1.2014 • Če dobiček samozaposlenega ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, je zavarovalna osnova 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec – to določilo se dokončno uveljavi v letu 2018, po prehodnem obdobju! Prehodno obdobje za določanje najnižje zavarovalne osnove: • v letu 2013 - minimalna plača, • v letu 2014 - minimalna plača, • v letu 2015 - 54 % PP, • v letu 2016 - 56 % PP, • v letu 2017 - 58 % PP, • v letu 2018 - 60 % PP. Zavarovalna osnova samozaposlenega se od 1. 1. 2014 dalje določa individualno glede na njegov dosežen dobiček. Razredi se ukinjajo.

28. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Oprostitev plačila prispevkov ob prvem vpisu v poslovni register ali drug predpisan register (velja od 1. 7. 2013 dalje) Samozaposleni so oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem vpisu v poslovni register ali drug register oziroma evidenco in sicer: • v prvih 12 mesecih v višini 50 % zneska prispevka, • v naslednjih 12 mesecih v višini 30 % zneska prispevka. Znižanje zavarovalne osnove Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove. Če realna osnova ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se ne določi na novo.

29. PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA Obračun in plačilo prispevkov za samozaposlene • Zavezanec mora obračun prispevkov na predpisanem obrazcu davčnemu organu predložiti v elektronski obliki preko portala „edavki“ • Dostop in oddaja obračunov je mogoča z uporabo certificiranih digitalnih potrdil. Navodila za registracijo in uporabo potrdil so objavljena na spletnem naslovu http://edavki.durs.si v področju »Registracija« Rok za predložitev obračuna prispevkov in rok za plačilo • Zavezanec za prispevke za socialno varnost – samozaposlena oseba predloži obračun prispevkov za socialno varnost in plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. • http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_socialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/

30. DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA DAVEK NA DODANO VREDNOST - DDV • DDV je vrsta prometnega davka, ki se obračunava od vsake dobave blaga in storitev s strani davčnega zavezanca na ozemlju Republike Slovenije in tudi od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, od uvoza blaga iz tretjih držav. • Zavezanec za DDV je tista oseba, ki v obdobju 12 mesecev presega obdavčljiv promet v znesku 50.000 €, pri čemer se mora prijaviti davčnemu uradu ter zahtevati izdajo identifikacijske številke za DDV (obvezni davčni zavezanec). • Za davčnega zavezanca pa se lahko prijavi tudi oseba, ki ne dosega omenjenega prometa, če se tako odloči in svojo izbiro vnaprej priglasi pristojnemu davčnemu uradu (prostovoljni davčni zavezanec). • Podjetnik, ki posluje v EU/ dobavlja iz EU??

31. DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA Stopnja davka na dodano vrednost: • splošna stopnja je 22 % • nižja stopnja je 9,5 % (frizerske storitve, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, brezalkoholne pijače, hrana, zdravila, prevozi oseb, stanovanja, knjige, časopisi, vstopnine, pogrebne storitve) • oprostitve DDV (neprava oprostitev – ni pravice do odbitka DDV, prava oprostitev – pravica do odbitka) • neobdavčen promet (računi, ki jih izdajo mali davčni zavezanci, dohodki in prejemki fizičnih oseb (plače), odškodnine, obresti, dotacije, članarine itd.) Davčni zavezanci morajo davčnemu organu predložiti obračun DDV, do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, ne glede na to ali je dolžan plačati DDV ali ne (lahko dobi DDV tudi povrnjen).

32. DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA Obvezne sestavine računa, ga izda zavezanec za DDV (1): • Datum izdaje računa, • Zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; • ID za DDV dobavitelja blaga ali storitev; • ID za DDV kupca, ki je prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV • Ime in naslov dobavitelja in njegovega kupca ali naročnika; • Količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto storitve; • Datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa; • Davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oz. na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto; • Stopnjo DDV • Znesek DDV

33. DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA Obvezne sestavine računa, ga izda zavezanec za DDV (2): • Vprimeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti; • Vprimeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona; • 13. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev; • 14. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;

34. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. Davčna osnova • Davčna osnova je dobiček družbe - razlika med prihodki in odhodki ugotovljenimi na podlagi računovodskih predpisov in po določilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) • Pri določanju davčne osnove vedno izhajamo iz prihodkov, ugotovljenih po SRS, ki jih zmanjšamo za odhodke določene po SRS. To so prihodki in odhodki iz izkaza poslovnega izida oziroma iz letnega poročila. Davčne stopnje • 60. člen ZDPPO-2H govori, da se davek plačuje po stopnji 15 % od davčne osnove vključno za leto 2015, do tega leta pa se postopno znižuje in sicer po stopnji 17 % od davčne osnove za leto 2013 in 16 % od davčne osnove za leto 2014.

35. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. Odhodki Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. • Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov,: • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; • imajo značaj privatnosti; • niso skladni z običajno poslovno prakso.

36. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI • odhodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička • odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim DDV • stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; • kazni, ki jih izreče pristojni organ; • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba; • DDV, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja DDV, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu • obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatevin v nekaterih primerih od posojil najetih pri tujih družbah • donacije • podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam

37. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI Kot odhodki se priznajo v višini 50%: • stroški reprezentance (stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji); • stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora. DAVČNE OLAJŠAVE • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj • olajšava za investiranje • olajšava za zaposlovanje • olajšava za zaposlovanje invalidov • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje • olajšava za donacije

38. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. DAVČNI OBRAČUN • Davčni obračun družba predloži davčnemu organu enkrat v letu za preteklo leto • Če je poslovno leto podjetja enako koledarskemu, potem se letno poročilo za preteklo leto odda najkasneje do 31. marca • Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih po poteku poslovnega leta za preteklo poslovno leto. • V primeru povezanih podjetij, ki sestavljajo konsolidirane bilance pa morajo letno poročilo oddati najkasneje 8 mesecev po zaključku poslovnega leta.

39. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. DAVEK NA DOBIČEK • Davek od dohodka pravnih oseb (od dobička)se plača na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove, ki se ugotavlja za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu • Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna • Davčni organ vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

40. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o. AKONTACIJA DAVKA Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih: • v mesečnih obrokih, če znesek akontacije na letni ravni presega 400€ • V trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400€. Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani do 10. v mesecu za pretekli ali za pretekle tri mesece.

41. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) Za dohodek iz dejavnostise šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so: • samostojni podjetniki – vpisani v Poslovni register Slovenije • ostali zasebniki (odvetniki, notarji, lekarnarji, novinarji, športniki, detektivi, zasebni veterinarji,…)

42. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) DAVČNA OSNOVA • Davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Določila ugotavljanja dobička so urejena tako z zakonom, ki obdavčuje fizične osebe, kot z zakonom, ki ureja obdavčitev pravnih oseb. • Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 70% prihodkov, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, • To lahko stori v primeru, ko njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 evrov.

43. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) PRIHODKI • Prihodki zajemajo prodajo proizvodov in storitev, izdelavo lastnih osnovnih sredstev, subvencije, dotacije, regrese, premije in druge prihodke, ki povečujejo poslovni izid. ODHODKI • Odhodki zajemajo predvsem stroške materiala in blaga, stroške storitev, stroške dela zaposlenih, odpise vrednosti osnovnih sredstev (amortizacija), prispevki za socialno varnost podjetnika, članarine, štipendije in druge podobne stroške. • Pri ugotavljanju davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, se upoštevajo normirani odhodki v višini 70 % prihodkov.

44. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) DELNO PRIZNANI ODHODKI Določeni stroški se priznajo največ do višine določene z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov, iz delovnega razmerja: • stroški v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice) • stroški prehrane med delom • stroški prevoza na delo in z dela • stroški dela na terenu. Po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se delno priznajo: • stroški reprezentance v višini 50 % • amortizacija do višine najvišje letne amortizacijske stopnje

45. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) DELNO PRIZNANI ODHODKI Najvišje letne amortizacijske stopnje: • gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%; • dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%; • opremo, vozila in mehanizacijo 20%; • dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%; • računalniško, strojno in programsko, opremo 50%; • večletne nasade 10%; • osnovno čredo 20%; • druga vlaganja 10%.

46. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) DAVČNE OLAJŠAVE Zavezanec lahko v skladu z določbami Zakona o dohodnini uveljavlja znižanje davčne osnove za naslednje olajšave: • olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj • olajšava za zaposlovanje • olajšava za zavezanca invalida • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju • olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje • olajšava za donacije • olajšave za investiranje Olajšave NE VELJA ZA NORMIRANCE – davčna stopnja 20%!

47. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) PREDHODNA AKONTACIJA DOHODNINE Davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove – predviden dobiček. Obrazložen izračun akontacije se poda že ob predložitvi prijave za vpis v davčni register. Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih: • v mesečnih obrokih, če znesek akontacije na letni ravni presega 400€ • V trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400€. Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani do 10. v mesecu za pretekli ali za pretekle tri mesece.

48. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2013 Stopnje dohodnine .

49. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) DAVČNE OLAJŠAVE Splošna olajšava je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013: .

50. DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.) DAVČNE OLAJŠAVE Pri izračunu dohodnine se upoštevajo še olajšave: • Osebna olajšava (100% invalid, starostnik nad 65. letom starosti) • Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura • Posebna olajšava za vzdrževane otroke • Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana • Posebna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje • Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta