1 / 50

POMEN FIZIOTERAPIJE PRI PREPREČEVANJU POŠKODB V ŠPORTU

POMEN FIZIOTERAPIJE PRI PREPREČEVANJU POŠKODB V ŠPORTU. Alen Lilić FIZIO CENTER Zasebni center za rehabilitacijo in fizioterapijo. Alen Lilić-Fizio s.p. Odnos športne javnosti do fizioterapije in fizioterapevtov. Od 23. klubov jih je imelo “fizioterapevta” 10 (43,5%)

Download Presentation

POMEN FIZIOTERAPIJE PRI PREPREČEVANJU POŠKODB V ŠPORTU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. POMEN FIZIOTERAPIJE PRI PREPREČEVANJU POŠKODB V ŠPORTU Alen Lilić FIZIO CENTER Zasebni center za rehabilitacijo in fizioterapijo. Alen Lilić-Fizio s.p.

  2. Odnos športne javnosti do fizioterapije in fizioterapevtov • Od 23. klubov jih je imelo “fizioterapevta” 10 (43,5%) • Od 10. “fizioterapevtov” so imeli trije ustrezno izobrazbo • Trije so imeli končano srednjo zdravstveno šolo, eden višjo zdravstveno šolo (smer radiologija) in dva fakulteto za šport. Bertok (1996)

  3. Seznam slovenskih športnikov na OI v Sydneyju “Fizioterapevti”: Olga Davidova Petra Kunstelj Nasif Khalid Mile Maksimović Posebna priloga Dnevnika, 12. september 2000

  4. Odnos športne javnosti do fizioterapije in fizioterapevtov • večina ne ve kaj je fizioterapija • večina ne ve kdo je lahko fizioterapevt • fizioterapijo enačijo z masažo

  5. Kaj je fizioterapija? Fizioterapija je dinamična stroka, ki ima osnovo na teoretičnih znanjih in je uporabna na vseh kliničnih področjih v smislu primarne, sekundarne, terciarne preventive in rehabilitacije.

  6. Prikaz podsistema fizioterapije

  7. Kdo je fizioterapevt? Fizioterapevt je strokovno izobražena oseba z visokošolsko izobrazbo (višja, visoka strokovna šola ali fakulteta) in ima opravljen strokovni izpit.

  8. Proces fizioterapevtske obravnave bolnika

  9. Kakšna je vloga fizioterapevta • zagotavlja storitve bolniku z okvaro, funkcijskimi omejitvami, nezmogljivostmi ali spremembami v telesni funkciji in zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe, bolezni in drugih vzrokov; • zagotavlja preventivne storitve v smislu krepitve zdravja; • svetuje, izobražuje in raziskuje; • sodeluje z različnimi strokovnjaki; • odreja in nadzoruje fizioterapevtske storitve pri pomožnem osebju.

  10. Kateri so fizioterapevtski testi in meritve Fizioterapevtski testi in meritve vključujejo, ampak niso omejeni samo na ocenjevanje: • antropometričnih značilnosti; • srčno-žilnega sistema; • respiratornega sistema; • mišično-skeletnega sistema; • živčnega sistema; • ortopedskih pripomočkov; • zmožnosti za reintegracijo v družbo in delo; • ovir v okolju, doma in na delu.

  11. Kakšne postopke opravljajo fizioterapevti Fizioterapevtski postopki vključujejo: • posredne postopke • neposredne postopke

  12. Posredni postopki • komunikacija, • koordinacija, • dokumentacija;

  13. Neposredni postopki • kinezioterapija; • manualna terapija; • elektroterapija; • termoterapija; • vzgoja za zdravje; • svetovanje in nameščanje ortotskih in zaščitnih pripomočkov ter protez.

  14. Kaj je zdravje Zdravje je dinamično ravnovesje, ki niha med absolutnim zdravjem in boleznijo, v obdobju med rojstvom in smrtjo, ki je odvisno od telesnih, duševnih in socialnih dejavnikov, v določeni družbi, v določenem času in določenem prostoru. Je temeljna človekova pravica, za katero je odgovoren posameznik in soodgovorna vlada sleherne države.

  15. Kaj je bolezen/poškodba Bolezen/poškodba je stanje v katerem je človeku ali družbi porušeno dinamično ravnovesje, ki onemogoča ali omejuje posameznika ali družbo v njegovi/njeni funkciji. Kot taka ima bolezen/poškodba vrsto negativnih posledic, zato jo je potrebno preprečevati, zgodaj odkrivati, pravočasno in ustrezno zdraviti.

  16. Naravni potek poškodbe ali bolezni.

  17. Definicija poškodbe pri športu Poškodba je stanje, ki povzroča simptome, ki odložijo, spremenijo ali onemogočijo udeležbo pri športnih aktivnostih. (Kibler et al, 1992)

  18. Poškodbe pri športu Poškodbe niso slučajne, temveč posledica zapletene interakcije človeških, tehnoloških dejavnikov tveganja in dejavnikov tveganja okolja. Haddon (1980).

  19. Dejavniki tveganja za nastanek poškodb Lahko jih delimo v dve glavni kategoriji: • intrinzični dejavniki tveganja, ki izhajajo iz športnika; • ekstrinzični dejavniki tveganja, ki izhajajo iz okolja

  20. Intrinzični dejavniki tveganja Dejavniki na katere ne moremo vplivati: • spol, dednost, starost, somatotip Dejavniki na katere lahko vplivamo: • zgradba telesa, mišična zmogljivost in raztegljivost, koordinacija, eksplozivnost, vzdržljivost,…

  21. Ekstrinzični dejavniki tveganja Dejavniki na katere ne moremo vplivati: • vremenske razmere. Dejavniki na katere lahko vplivamo: • naprave, oprema (obuvala), podlaga in predvsem metodika treniranja.

  22. Zdravstvena problematika športnikov

  23. Epidemiologija poškodb v športu Epidemiologija je preučevanje razširjenosti različnih bolezni, poškodb ali drugih zdravstvenih stanj v populaciji ljudi. Cilj je odkrivanje značilnosti in preventivno ukrepanje proti pojavnosti in razširjenosti. Epidemiologija je lahko: • deskriptivna • analitična

  24. Deskriptivna epidemiologija • Koliko poškodb? • Kdo (človeški dejavniki)? • Kje (dejavniki okolja)? • Kdaj (dejavniki časa)? • Kakšne so posledice?

  25. Analitična epidemiologija • Zakaj (vzročni dejavniki)? • Kako (vzročni dejavniki)?

  26. Značilnosti incidence in prevalence

  27. Težavnostne stopnje poškodbe

  28. Težavnostne stopnje poškodbe Katastrofične poškodbe so v atletiki redke. Ogroženi so lahko atleti (skok ob palici, met kladiva) ali pa sodniki in gledalci ( pri metih).

  29. Vrste poškodb Akutne poškodbe: hitre, nenadne poškodbe (zlom, strganje, dislokacija) Kronične (preobremenitvene) poškodbe: počasi nastajajoče poškodbe, ki so posledica ponavljajočih mikro poškodb (Jobe in Jobe, 1983)

  30. Incidenca poškodb v atletiki • V primerjavi s tekaškimi disciplinami imajo ostale discipline relativno nizko incidenco poškodb (Watson et al, 1987), saj se štiri od petih poškodb zgodi v tekaških disciplinah (Requa et al, 1981); • Za incidenco poškodb v ne-tekaških disciplinah velja, da znašajo približno 10% od vseh atletskih poškodb (McLennan et al, 1990), najvišjo incidenco (13,3%) pa ima skok ob palici (Requa et al, 1981);

  31. Treningi proti tekmovanjem • Na splošno znaša stopnja poškodb za moške 0,33/športnika, med tekmovanjem znaša 0,12/športnika • Na splošno znaša stopnja poškodb za ženske 0,35/športnico, med tekmovanjem znaša 0,04/športnico (Garrick in Requa, 1978)

  32. Značilnosti poškodb v atletiki • Nastanek • Vrsta (glede na tkivo) • Mesto • Težavnost

  33. Nastanek poškodb v atletiki Glede na nastanek poškodb ločimo akutne in kronične. Večina poškodb je kroničnih.

  34. Vrsta poškodb v atletiki • poškodbe mišic • poškodbe kit in vezi • poškodbe živcev • poškodbe kosti in sklepnega hrustanca

  35. Poškodbe mišic Najpogostejše so preobremenitvene poškodbe mišic (do 67%) (Kibler et al, 1992), ki se kažejo kot natrganje pri ekcentričnih kontrakcijah (Nordin in Frankel, 1989).

  36. Poškodbe mišic Najpogosteje jih opazimo v spodnjih udih (Reilly, 1977): • pri metu kopja v fazi deceleracije; • med zaletom pri skokih; • med odrivom pri skokih.

  37. Poškodbe mišic • v zgornjih udih pri metih (Jobe in bradley, 1988; Roi et al, 1990); • v hrbtnih mišicah med med skokom v višino (Tucker, 1990).

  38. Poškodbe kit in vezi Poškodbe kit so zelo pogoste v športu (Jarvinen, 1992) in se kažejo v obliki: • tendinitisa, • delne ali popolne rupture kit. Poškodbe vezi so najbolj pogoste pri metih predvsem v ramenskem sklepu (Sin, 1984).

  39. Tendinitis Najpogostejše oblike tendinitisa pri skokih so: • patelarni tendinitis (Dufek in Bates, 1991), • tendinitis m. quadriceps (Stanish et al, 1989), • tendinitis ahilove kite (Micheli in Fehlandt, 1992)

  40. Tendinitis Najpogostejše oblike tendinitisa pri metih so: • tendinitis m. supraspinatus (Lo et al, 1990), • tendinitis m. biceps femoris (Winter in Bishop, 1992), • tendinitis m. subscapularis in m. levator scapulae (Hill, 1983),

  41. Poškodbe živcev Najpogostejše so pri metih, saj preobremenitev sklepa povzroča vnetje, poškodbo in kompresijo ulnarnega živca (Glousman, 1990)

  42. Poškodbe kosti in sklepnega hrustanca Najpogostejše so: • poškodbe apofiz, predvsem pri mladih športnikih; • epikondilitisi; • avulzijske frakture; • poškodbe epifiz pri mladih športnikih; • stress frakture.

  43. Mesto poškodb v atletiki • poškodbe glave, hrbtenice in trupa • poškodbe zgornjih udov • poškodbe spodnjih udov

  44. Preventiva Fizioterapevtovo delo je kontinuirano in usmerjeno v primarno, sekundarno in terciarno preventivo

  45. Preventivno delovanje

  46. Timsko delo

  47. Zdravstvena skupina • zdravnik • psiholog • fizioterapevt • dietetik • maser • ...

  48. Primarno preventivna dejavnost fizioterapevta • testiranje in meritve telesnih sposobnosti in spretnosti; • načrtovanje in nadziranje telesne dejavnosti v pripravljalnem in tekmovalnem obdobju; • ocenjevanje ustreznosti vadbenih pripomočkov in nadzor nad pravilno uporabo; • ocenjevanje ustreznosti športne opreme in svetovanje nove; • vzgoja za zdravje.

  49. Zakonske osnove za vključevanje fizioterapevta v medicino športa • Zakon o športu (Ur. l. RS, št. 22/98) na široko opredeljuje zdravstveno varstvo športnikov; • v predlogih zakonov s področja medicine dela, prometa in športa se pogosteje omenjajo medicinske sestre in maserji, kot fizioterapevti.

  50. Zaključek Fizioterapija v športu je “pepelka”, ki v slovenskem prostoru še čaka na lepše čase. (Gaber, 1994)

More Related