hidromehanika
Download
Skip this Video
Download Presentation
Hidromehanika

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 20

Hidromehanika - PowerPoint PPT Presentation


  • 170 Views
  • Uploaded on

Hidromehanika. tekočine. trdno  k apljevinsko  plinsko. Agregatna stanja. Tlak v mirujočih tekočinah. sila deluje vedno pravokotno na ploskev (npr. steno) velikost sile odvisna od velikosti ploskve.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' Hidromehanika' - nancy


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
hidromehanika

Hidromehanika

Tehniška fizika, 2009/2010

agregatna stanja

tekočine

trdno  kapljevinsko  plinsko

Agregatna stanja

Tehniška fizika, 2009/2010

tlak v mirujo ih teko inah
Tlak v mirujočih tekočinah
  • sila deluje vedno pravokotno na ploskev (npr. steno)
  • velikost sile odvisna od velikosti ploskve

Tlak (p) je definiran za vsako točko v tekočini kot količina, s katero je potrebno pomnožiti velikost (majhne) ploskve (DS), da dobimo silo (DF), s katero tekočina pritiska na to površino; smer sile je vedno pravokotna na ploskev.

enota paskal: 1 Pa = 1 N/m2 = kg/(ms2)

1 bar = 105 Pa

Tehniška fizika, 2009/2010

tlak v mirujo ih teko inah1
Tlak v mirujočih tekočinah

Tlak se skozi tekočino prenaša: če na tekočino pritisnemo na enem koncu (npr. z batom, ki zapira posodo), se za enako vrednost poveča tlak po vsej tekočini: tekočina tudi na preostale stene posode pritiska z večjo silo.

Hidravlična stiskalnica

Na oba bata deluje enak tlak, sila na večji bat je večja od sile na manjši bat:

p1 = p2

Tehniška fizika, 2009/2010

hidrostati ni tlak
Hidrostatični tlak

Zaradi teže tekočine tlak raste z globino.

V nestisljivi tekočini (stalna gostota (r)) tlak raste sorazmerno z globino (h):

Dp = rgh

voda:

r =1000 kg/m3

h = 1 m

Dp = 104 Pa = 0,1 bar

  • stare/prepovedane enote:
  • - milimeter živega srebra:
  • 1 mmHg = 1 torr = 133 Pa, 1 bar = 105 Pa = 750 torr
  • - milimeter vodnega stolpca
  • 1 mmH2O = 9,8 Pa  10 Pa
  • fizikalna atmosfera:1 atm = 1,013 bar = 760 torr
  • tehniška atmosfera:1 atm = 1 kp/cm2 = 0,98 bar = 740 torr

zrak,

samo za majhne h:

r =1,3 kg/m3

h = 1 m

Dp = 13 Pa

Tehniška fizika, 2009/2010

zra ni tlak
Zračni tlak

gostota zraka pada z višino, zato tlak ne pojema linearno

Tehniška fizika, 2009/2010

hidrostati ni tlak1
Hidrostatični tlak

Tlak v mirujoči tekočini je odvisen le od višine tekočine in je na dnu vseh štirih posod enak.

Na isti višini je tlak na obeh straneh cevke enak:

p0 = p\' + rgh

Različna zunanja tlaka na obeh straneh cevke  različni višini gladine:

p2 = p1 + rgDh

Tehniška fizika, 2009/2010

vzgon
Vzgon

Fvzg = rtekočineVtelesa·g

Tekočina deluje potopljeno telo s silo vzgona:

Sila vzgona je enaka teži izpodrinjene tekočine. Prijemališče sile vzgona je v težišču tekočine, ki bi napolnjevala izpodrinjeno prostornino.

gostota telesa > gostote tekočine, telo potone

gostota telesa = gostoti tekočine, telo lebdi v tekočini

gostota telesa < od gostote tekočine, telo splava na površino

Tehniška fizika, 2009/2010

vzgon1
Vzgon

Tekočina deluje na plavajoče telo s silo, ki je enaka teži izpodrinjene tekočine.

teža kocke: Fg=r1a3g

sila tekočine: Fvzg= r2a2hg

kocka miruje: h = ar1/r2

Tehniška fizika, 2009/2010

gibanje teko in
Gibanje tekočin

Za popolni opis bi morali poznati notranje sile med posameznimi deli tekočine.

  • idealna tekočina:
  • notranje sile so zanemarljive
  • nestisljiva (r = konst.)

vektorsko polje hitrosti:

hitrost delcev v nekem trenutku za vse delce

stacionarno gibanje:

vektorsko polje hitrosti se s časom ne spreminja  tokovnice (= poti delcev)

laminarno gibanje – tokovnice se ne mešajo

turbulentno gibanje - vrtinci

Tehniška fizika, 2009/2010

pretok
Pretok

stacionarno gibanje:

tokovnice se ne sekajo, oklepajo tokovno cev – tekočina ostane v cevi

masni pretok (enote kg/s):

volumski pretok (enote m3/s):

nestisljiva tekočina:

Tehniška fizika, 2009/2010

viskoznost
Viskoznost
  • v viskozni (= neidealni) tekočini deluje med plastmi tekočine, ki se gibljejo z različnimi hitrostmi, strižna (= viskozna) sila, ki zavira gibanje
  • tekočina se “lepi na steno” – relativna hitrost tekočine tik ob steni je nič
  • za enakomerno vlečenje potrebujemo silo, ki je nasprotno enaka viskozni sili
  • velikost viskozne sile je sorazmerna
  • - koeficientu viskoznosti h
  • - površini plasti
  • - “strižni hitrosti” Dv/Dx

Tehniška fizika, 2009/2010

viskoznost1
Viskoznost

profil hitrosti v tanki plasti, kjer ena stena miruje, druga se giblje

profil hitrosti v okrogli cevi

Tehniška fizika, 2009/2010

kontinuitetna ena ba
Kontinuitetna enačba
  • stacionarni tok
  • nestisljiva tekočina
  • volumski pretok se ohranja: manjši presek, večja hitrost

Tehniška fizika, 2009/2010

bernoullijeva ena ba
Bernoullijeva enačba
  • idealna tekočina (neviskozna, nestisljiva)
  • stacionarni tok
  • točki, ki ju opazujemo, ležita na isti tokovnici
  • opazujemo del tekočine med
  • dvema presekoma tokovne cevi:

p - statični tlak

rv2/2 – gostota kinetične energije

rgh – gostota potencialne energije

Tehniška fizika, 2009/2010

iztekanje teko ine iz posode
Iztekanje tekočine iz posode

Tehniška fizika, 2009/2010

upor sredstva
Upor sredstva
  • linearni zakon upora (Stokesov zakon):
  • vzrok je viskoznost sredstva
  • velja pri laminarnem toku
  • dvakrat večja hitrost, dvakrat večja sila upora
  • h – koeficient viskoznosti
  • k – koeficient odvisen od oblike telesa
  • d – prečna dimenzija telesa
  • v – hitrost
  • krogla s polmerom r:

Fu = h·k·d·v

Fu = 6p·r·h·v

Tehniška fizika, 2009/2010

upor sredstva1
Upor sredstva
  • kvadratni zakon upora:
  • velja pri turbulentnem toku
  • dvakrat večja hitrost, štirikrat večja sila upora
  • r – gostota sredstva
  • S – prečni presek telesa, pravokotno na tok
  • v – hitrost
  • C – koeficient upora, odvisen od oblike telesa

Fu = C·r·S·v2/2

Tehniška fizika, 2009/2010

koeficient upora
Koeficient upora

Tehniška fizika, 2009/2010

reyndolsovo tevilo
Reyndolsovo število
  • – gostota sredstva

d – prečna dimenzija telesa

v – relativna hitrost telesa glede na sredstvo

h – koeficient viskoznosti

Re < 0,5 – velja linearni zakon upora

Re > 1000 – velja kvadratni zakon upora

Tehniška fizika, 2009/2010