Spremembe pokojninskega sistema
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 30

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA PowerPoint PPT Presentation


  • 71 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA. A/ DEMOGRAFSKA SLIKA B/ SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU (ZPIZ-1 vs. ZPIZ-2) C/ SREDNJEROČNA FISKALNA STABILNOST PRILOGA. A. DEMOGRAFSKA SLIKA 2011. 2030.

Download Presentation

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Spremembe pokojninskega sistema

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA


Spremembe pokojninskega sistema

A/ DEMOGRAFSKA SLIKAB/ SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU (ZPIZ-1 vs. ZPIZ-2)C/ SREDNJEROČNA FISKALNA STABILNOST PRILOGA


A demografska slika 2011

A. DEMOGRAFSKA SLIKA 2011


Spremembe pokojninskega sistema

2030

Vir: EUROSTAT: Europop2008; Statistični urad Republike Slovenije; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Spremembe pokojninskega sistema

2060

Vir: EUROSTAT: Europop2008; Statistični urad Republike Slovenije; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Spremembe pokojninskega sistema

Projekcije prebivalstva ERUOPOP2008 - delež osnovnih starostnih skupin (kontingentov) prebivalstva v celotnem prebivalstvu Slovenije v obdobju 2008-2060

16,1%

33,4%

64,3%

49,1%

19,6%

17,5%

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Spremembe pokojninskega sistema

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu ter v starosti 60 in 65 let

Vir: Human Life-Table Database; Statistični urad Republike Slovenije.

*Eurostatove projekcije prebivalstva EUROPOP2008; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen

.


Ivljenjsko pri akovanje

Življenjsko pričakovanje


Dohodek iz dela na prebivalca

Dohodek iz dela na prebivalca

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Izbrani podatki za pokojninski sistem

B. SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU (ZPIZ-1 vs. ZPIZ-2)

Izbrani podatki za pokojninski sistem


Spremembe pokojninskega sistema

Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine (starost /doba)

  • ZPIZ-1

  • M: 58/40Ž: 58/38

  • M: 63/20Ž: 61/20

  • M: 65/15Ž: 63/15

  • ZPIZ-2

  • M: 65/15Ž: 65/15

  • M: 60/43Ž: 58/41

  • PREDČASNA POKOJNINA

  • M: 60/40 (malusi)Ž: 60/38 (malusi)

  • Malus = 3,6% znižanje pokojnine za vsako leto ki manjka do 65 leta (M in Ž)

  • Bonus: če ne uveljavlja predčasne pokojnine in dela naprej dobi 20% predčasne pokojnine

  • do 65 leta (M in Ž)

Odmerne stopnje

  • ZPIZ-1

  • M:Ž:

  • 35% za prvih 15 let38% za prvih 15 let

  • 1,5% za vsako naslednje leto1,5% za vsako naslednje leto

  • ZPIZ-2

  • M:Ž:

  • 35% za prvih 15 let39% za prvih 15 let

  • 1,5% na leto za naslednjih 10 let1,5% na leto za naslednjih 10 let

  • 2,0% za vsako naslednje leto2,0% za vsako naslednje leto


Spremembe pokojninskega sistema

Bonusi na delovno dobo

  • ZPIZ-1: višje odmerne stopnje od “splošne” 1,5%

  • M do dopolnjenega 63 leta:Ž do dopolnjenega 61 leta:

  • 41 leto=3,0%39 leto=3,0%

  • 42 leto=2,6%40 leto=2,6%

  • 43 leto=2,2%41 leto=2,2%

  • 44 leto=1,8%42 leto=1,8%

  • 45 leto=1,5%43 leto=1,5%

  • Naprej po 1,5%Naprej po 1,5%

  • ZPIZ-2: “splošni” 2% odmerni odstotek

Bonusi na starost

  • ZPIZ-1:

  • M: aplicirajo se na že odmerjeno pokojnino od 63-66 leta starosti

  • 63-64 leta: povečanje pokojnine za 3,6%

  • 64-65 leta: povečanje pokojnine za 2,4%

  • 65-66 leta: povečanje pokojnine za 1,2%

  • Ž: aplicirajo se na že odmerjeno pokojnino od 61-64 leta starosti

  • 61-62 leta: povečanje pokojnine za 3,6%

  • 62-63 leta: povečanje pokojnine za 2,4%

  • 63-64 leta: povečanje pokojnine za 1,2%

  • ZPIZ-2: 20% predčasne pokojnine, če je še naprej aktiven


Spremembe pokojninskega sistema

Upoštevanje otrok - nižanje upok. starosti

ZPIZ-1

1. Otrok - 8 mesecev

2. Otroka - 20 mesecev

3. Otroki - 36 mesecev + 20 mesecev za vsakega nadaljnjega

Na račun otrok ni mogoča upokojitev pred 56. letom (Ž) oz. 58. letom (M)

ZPIZ-2

Za vsakega otroka 8 mesecev

Na račun otrok ni mogoča upokojitev pred 61. letom (Ž) oz. 63 letom (M)

Pokojninska osnova

Usklajevanje pokojnin

  • Valorizacijski količnik:

  • ZPIZ-1: 0,754

  • ZPIZ-2: 0,75513

  • Upoštevanje obdobja:

  • ZPIZ-1: najboljših 18 let

  • ZPIZ-2: 30 najboljših let, pri čemer se iz tega zaporedja izvzamejo tri najslabša leta (tj. najboljših 27 let)

  • ZPIZ-1:

  • Usklajevanje z rastjo plač

  • Vsebuje horizontalno izenačenost

  • ZPIZ-2:

  • Usklajevanje po formuli 60:40 (rast plač:inflacija) do leta 2015, kasneje 70:30

  • Ni horizontalne izenačenosti

  • Vojaški rok: starost za starostno pokojnino se zniža za tri četrtine obdobja obveznega služenja vojaškega roka


Zpiz 1 mo ki 58 let 40 let delovne dobe

ZPIZ-1: Moški, 58 let, 40 let delovne dobe

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Zpiz 2 mo ki 58 let 40 let delovne dobe

ZPIZ-2: Moški, 58 let, 40 let delovne dobe

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Zpiz 1 enska 58 let 38 let delovne dobe

ZPIZ-1: Ženska, 58 let, 38 let delovne dobe

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Zpiz 2 enska 58 let 38 let delovne dobe

ZPIZ-2: Ženska, 58 let, 38 let delovne dobe

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Tabela predstavitev rezultatov

Tabela: Predstavitev rezultatov

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Skupni u inek sprejet zpiz 2

Skupni učinek – sprejet ZPIZ-2

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Usklajevanje rasti pokojnin z rastjo pla 60 40 nominalna rast pla rast cen ivljenjskih potreb in

Usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač 60 : 40 (nominalna rast plač : rast cen življenjskih potrebščin)

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Povi anje upokojitvene starosti za 3 leta

Povišanje upokojitvene starosti za 3 leta

Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen


Spremembe pokojninskega sistema

C. SREDNJEROČNA FISKALNA STABILNOST

  • V skladu z leta 2005 dopolnjenimi pravili Pakta stabilnosti in rasti si mora vsaka država članica EU postavili svoj srednjeročni fiskalni cilj (SFC).

  • Na podlagi sklepov ob dogovoru o reformi Pakta stabilnosti in rasti v letu 2005 so ustrezne delovne skupine Evropskega Sveta (Odbor za ekonomsko politiko in Odbor za ekonomske in finančne zadeve) izdelale metodologijo, ki v definiciji SFC upošteva tudi implicitne obveznosti zaradi staranja prebivalstva.

  • Po predlogu Evropske komisije je nov SFC sestavljen iz treh delov:

    • a/ javnofinančnega salda, ki dolgoročno stabilizira raven dolga do največ 60 % BDP.

    • b/ prilagoditve zaradi staranja prebivalstva (dolgoročni odhodki zaradi staranja prebivalstva so prevedeni na sedanjo vrednost in vključeni v SFC)

    • c/ dodatne zahteve za države, katerih dolg že presega 60 % BDP

    • SFC = javnofinančni saldo (dolg do ravni 60 % BDP) + αC(stroškistaranja) + D(dodatno zniževanje dolga)

  • Komisija EU je predlagala in na Odboru za ekonomske in finančne zadeve je bil sprejet predlog, da se upošteva pri izračunu SFC za posamezno državo članico 33 % stroškov staranja prebivalstva.


Spremembe pokojninskega sistema

Tabela: Izračun SFC po metodologiji EU Komisije1)

  • Za Slovenijo to pomeni:

  • a/ da bi bil SFC, ob upoštevanju originalnega predlaganega ZPIZ-2, -0,1% BDP,

  • b/ da je SFC, ob upoštevanju v parlamentu sprejetega ZPIZ-2, 0,3% BDP

  • c/ da bi bil SFC, ob upoštevanju neizvedene pokojninske spremembe, 0,9% BDP

  • V primeru neuveljavitve ZPIZ-2 je razlika v SFC 0,6% BDP oz. 220 mio EUR letno za vsako leto, ko dosežemo predpisani SFC, pred tem pa še dodatno, kolikor potrebujemo za dosego SFC.

  • Incoporatingimplictgovernmentliabilities in themedium-term budgeteryobjectetives: A metodologyforprudentpolicy, ECFIN/C2/REP/54404, 28. 9. 2007

  • Incorporatingimplicitliabilitiesintothemedium-term budgeteryobjectivites (MTOs): Updateandfinalisationof

  • June 2008 proposal, ECFIN-C-2/REP/51612, 8. 5. 2009


Spremembe pokojninskega sistema

Slika: Ciklično prilagojeni saldo v primeru uveljavitve in neuveljavitve pokojninske reforme

Vir: MF


Spremembe pokojninskega sistema

Tabela: Trenutne ravni stroškov zadolževanja na finančnih trgih

*YTM: donos do dospetja (yield-to-maturity)

Vir: Bloomberg.


Srednjero ni finan ni okvir in fiskalno pravilo

SREDNJEROČNI FINANČNI OKVIR IN FISKALNO PRAVILO

Srednjeročni javnofinančni okvir za Slovenijo določa, da se konsolidacija javnih financ opravi v času trajanja enega gospodarskega cikla (6-8 let), in sicer tako, da se: do konca leta 2013 dejanski javnofinančni primanjkljaj zniža pod 3 % BDP, do konca leta 2015 ciklično prilagojeni javnofinančni primanjkljaj zniža pod 1 % BDP, uravnotežen strukturni javnofinančni položaj doseže v času gospodarskega cikla (6-8 let).

Slovenija je v letu 2010 uvedla fiskalno pravilo, s katerim vlada določi zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov za tekoče leto in naslednja tri leta (prvi dve leti sta fiksni, drugi dve leti sta indikativni).

 Fiskalno pravilo je opredeljeno kot: G t+1 = Gt × (1 + g*), pri čemer je g* nominalna rast javnofinančnih odhodkov: g* = gtrend - u×(bt - b*) - v×(ft - f*)preventivni del korektivni del

gtrend– 7 letno povprečje potencialne rasti BDP

b*, bt– ciljni in dejanski dolg širše države

f*, ft– ciljni in dejanski fiskalni saldo širše države

Javnofinančni dolg in deficit (Vir: MF, ESA metodologija)


Tabela ciljne vrednosti javnofinan nih agregatov v programu stabilnosti 2011

Tabela: Ciljne vrednosti javnofinančnih agregatov v Programu stabilnosti 2011

Vir: Program stabilnosti, dopolnitev 2011, za 2015 ocena Ministrstva za finance

* Zgornja meja javnofinančnih odhodkov in javnofinančni deficit za leto 2011 zajemata tudi vrednost državne dokapitalizacije NLB d.d., saj je ta zaradi izkazanega negativnega poslovnega izida banke opredeljena kot državna pomoč. Dokapitalizacija statistično definirana kot kapitalski transfer in ne kot finančna transakcija. To pomeni, da je neposredno prišteta k javnofinančnim odhodkom in deficitu. Deficit v letu 2011 bi se s tem povečal za 0,7% BDP.

** Dokapitalizacija ne bo vplivala na ciklično prilagojeni saldo, v kolikor bo šlo za enkratni, izredni oziroma t.i. »one off« dogodek in če banka v 2011 ne bo več izkazovala negativnega poslovnega izida.


Spremembe pokojninskega sistema

Slika: Struktura nominalnih odhodkov, po ekonomskih namenih, širše države vključno z EU sredstvi (po denarnem toku)

Slika: Deleži odhodkov, po ekonomskih namenih, širše države vključno z EU sredstvi (po denarnem toku)


Spremembe pokojninskega sistema

Slika: Sprejet državni proračun, fiskalni okvir in ciljne vrednosti prioritet: nujen poseg v strukturo izdatkov!

6: 6,8% BDP

5: 0,1% BDP

2: 2% BDP


  • Login