ODPIRANJE IZOBRAŽEVANJA Franci Pivec MARIBOR

1. ODPIRANJE IZOBRAŽEVANJA Franci Pivec MARIBOR

2. BREZPOSELNOST MLADIH • SVET: 75 milijonov • EU: 5.470 000 nov. 2011, 5.799 000 nov. 2012 • SI: 13.000 nov. 2011, 18.000 nov. 2012 Vir: EUROSTAT, jan. 2013

3. KRITIČNE STOPNJE BREZPOSELNOSTI MLADIH

4. DRUŽBA ZNANJA? „Pojem družba znanja je le pretveza za samozadovoljstvo… Zablode in napake, ki jih počne ta družba znanja – kratkovidnost in agresivnost, ki v njej vladajo, niso nič manjše kot v preteklosti. Tega se moramo spomniti pri sleherni razpravi o izobraževanju.“ (K.P. Liessmann)

5. GLOBALIZACIJA „Globalizacija je učinkovito sredstvo za pritisk, v resnici je pa ni. Bolj ko se približamo realnim pogojem življenja, manj je globalizacije. Dejansko je globaliziran samo finančni kapital, ampak ta lahko v nekaj urah uniči katerokoli državo na zemeljski obli.“ (O. Negt)

6. EKSKLUZIVNOST ZA VSE Izobraževanje je misija nemogoče, ker vanj politika projicira toliko pričakovanj in laži, da nikakor ne more uspeti. S tem ga potiska v permanentno krizo, potem pa ga od ene do druge vlade naskakuje z bombastičnimi reformami, ki se nikoli ne izidejo, pustijo pa škodljive posledice. (K.P. Liessmann)

7. ŠTUDENTI ZA NOVO TISOČLETJE „Študente je treba pripraviti za delovna mesta, ki še ne obstajajo in za uporabo tehnologij, ki jih sploh še nismo iznašli ter za reševanje problemov, za katere ta trenutek še ne vemo, da so sploh problemi.“ (Darling-Hammond)

8. KOMPETENCE Pedagoški pojem kompetence je prišel v ospredje z mednarodnim testom PISA. V uvodu vsakokratnega poročila ga odlično pojasnijo, toda v testu tega ne upoštevajo, ampak ga grobo oklestijo. Pozabijo, da poleg poznavanja dejstev vključuje tudi razumevanje, uporabo in odgovornost. (G. Lind)

9. STRUKTURA ZAPOSLENIH V EU 2020 • 4 % primarni sektor • 15 % sekundarni sektor • 71 % terciarni (in kvartarni) sektor • Že danes je v EU za 40 % delovnih mest potrebna višja ali visokošolska izobrazba • Je študentov res preveč?

10. JE ŠTUDENTOV PREVEČ? Štiri najrazvitejše evropske dežele vpisujejo najmanjši delež generacije: Bavarska, Baden-Würtenberg, Avstrija in Švica. Gospodarsko manj uspešne države (tudi Slovenija) so že blizu univerzalnemu visokemu šolstvu. Je potrebna „bifurkacija“ visokega šolstva? Je odgovor v tesnejšem povezovanju z gospodarstvom?

11. OVIRE SODELOVANJA Z GOSPODARSTVOM • Razpoložljivih osem oblik sodelovanja (projekti, mobilnost učiteljev, mobilnost študentov, trženje rezultatov, razvoj študijskih programov, permanentno izobraževanje, podjetništvo, upravljanje) • Pristop k sodelovanju (strategija, struktura, aktivnosti, pogoji) • Interes za sodelovanje • Znanje kot skupno dobro

12. ODPIRANJE ZA ONLINE • Paradigmatski premik od poučevanja k učenju • „Samooptimiranje za trg dela“ v vseživljenjskem izobraževanju • Dokazovanje konkurenčnosti univerz • Prilagajanje „net generaciji“ (participatorna kultura, soustvarjanje, multimodalna interakcija, porazdeljeno spoznavanje, samoorganiziranje, mrežna povezanost)

13. MOOC (množični odprti online kurzi) • Nastanek po dveh poteh • Poslovni model • Didaktični model • Komercializacija na nov način • Podporniki

14. PROJEKT MINERVA Projekt Minerva je namenjen ustanovitvi univerze na ravni Ivy-lige, ki bo pospeševala življenjske trajektorije najbolj bistrih in motiviranih študentov s celega sveta. Delovati bo začela jeseni 2015 in bo ob podpori novih tehnologij gojila tradicije elitnih univerz ter uporabila spoznanja raziskav učenja, ki so se nabrala v desetletjih. To bo velik korak naprej v primerjavi z MOOC.

15. PERSPEKTIVA Visoko šolstvo povsod na svetu mora sprejeti izziv, ki bo po stoletjih spremenil podobo univerz. Stranski učinki bodo številni in za mnoge katastrofalni, a neodzivnost bo pomenila, da bo čez par desetletij ducat predrznih univerz obvladovalo večino visokega šolstva. Njihova prednost je, da si ne zatiskajo oči pred nobenim dejavnikom, ki ima interes na izobraževalnem področju in ne gojijo iluzije, da jih bo zaščitila država.

16. HVALA!