1 / 13

Celje, 11.12.2006

Celje, 11.12.2006. NOTRANJI PLANETI Izdelali: - Iva Jeknič - Kaja Polajžar. KAZALO. - UVOD - KAJ SPLOH SO NOTRANJI PLANETI - NOTRANJI PLANETI: OSNOVNI PODATKI - MERKUR - VENERA - ZEMLJA - MARS - OPAZOVANJE PLANETOV

minna
Download Presentation

Celje, 11.12.2006

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Celje, 11.12.2006 NOTRANJI PLANETI Izdelali: - Iva Jeknič - Kaja Polajžar

  2. KAZALO - UVOD - KAJ SPLOH SO NOTRANJI PLANETI - NOTRANJI PLANETI: OSNOVNI PODATKI - MERKUR - VENERA - ZEMLJA - MARS - OPAZOVANJE PLANETOV - OPOZICIJA in KONJUKCIJA - POTOVANJE SOND V BLIŽINO PLANETOV - ZAKLJUČEK

  3. UVOD Najin cilj pri izdelavi in predstavitvi projekta je, da bi sošolci in sošolke bolj podrobno spoznali Merkur, Venero, Zemljo in Mars. Upava tudi, da bodo ob predstavitvi izvedeli kar jih zanima.

  4. Notranje planete sončevega sistema sestavljajo Merkur, Venera, Zemlja in Mars. Štirje notranji planeti našega osončja so sorazmerno majhni in kamniti. V to skupino spada tudi Zemlja, zato jih pogosto imenujemo tudi zemeljski planeti. Kljub začetni podobnosti pa so si zelo različni. KAJ SPLOH SO NOTRANJI PLANETI?

  5. OSNOVNI PODATKI

  6. MERKUR Merkur je notranji, prvi, najbližji planet od Sonca, ki ga obkroži v 88 dneh in najmanjši v Osončju. Stari Rimljani so planet poimenovali po bogu Merkurju, verjetno zaradi svojega hitrega navideznega gibanja na mračnem nebu.Merkur je sušen kamnit planet. Njegovo površje je – podobno kot Lunino – polno kraterjev. Okoli svoje osi se zavrti v 59 dneh. PREMER: 4878 km TEMPERATURA: -150°C do 466°C

  7. VENERA Veneri včasih pravijo Zemljina sestra dvojčica, ker sta skoraj enako veliki. Je tudi Zemlji najbližji planet. Vendar je Venera precej drugačna. Poleg Sonca je najbolj vroč planet v našem osončju. Temperatura na Veneri je več kot 4-krat višja od vrele vode. Četudi bi ljudje prenesli vročino, na Veneri ne bi mogli živeti. Zrak je strupen. Je tako gost in težak, da bi človeka zmečkal, še preden bi poskusil vdihniti. Ime je dobila po rimski boginji ljubezni in lepote. Na nebu je vidna kot velika zvezda. PREMER: 12107 km POVPREČNA TEMPERATURA: 466°C

  8. ZEMLJA Iz vesolja je Zemlja videti kot čudovita modra in bela frnikola. Bela je zaradi oblakov, ki se vrtinčijo okrog našega planeta. Modra je zaradi vode, ki prekriva dve tretjini zemeljskega površja. Zemlja se nam zdi zelo trdna. Toda pod površjem je vroča, taleča se kamnina in kovina. Vroča zemeljska notranjost včasih povzroči potrese in izbruhe vulkanov. Ime je anglosaksonskega izvora, ki označuje zemljo. PREMER: 12760 km TEMPERATURA: -54°C do 58°C

  9. MARS Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti. Imenuje se po rimskem bogu vojne Marsu, zaradi značilne rdeče barve pri opazovanju na nočnem nebu. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos. Na Marsu so skoraj najugodnejši pogoji za življenje poleg Zemlje. Je tudi zadnji notranji planet. Mars je trden planet, ki ga sestavlja kovinska sredica, ki jo obdajata kamniti plašč in zunanja skorja. Relief je zelo pester. Na površju so dobro vidne posledice padcev meteoritov. PREMER: 6790 km TEMPERATURA: -88°C do 32°C

  10. OPAZOVANJE PLANETOV Venera je na nebu vidna kot velika zvezda, ki je najbolj svetla takoj po sončnem zahodu ali tik pred vzhodom. Merkur je blizu Sonca, zato ga je težko opazovati. Pojavi se le nizko nad zahodnim obzorjem po sončnem zahodu ali nizko na vzhodu, preden vzide Sonce. Mars je videti kot svetla rdeče-rumena zvezda. Lahko ga vidimo z vrhunskim teleskopom.

  11. OPOZICIJA IN KONJUKCIJA Merkur in Venera nista nikoli v opoziciji, ampak le v konjukciji – spodnji ali zgornji. V spodnji konjukciji sta tedaj, ko sta med Zemljo in Soncem, v zgornji pa tedaj, ko sta na nasprotni strani Sonca kot Zemlja. Planetov v konjukciji ne vidimo, ker so na nebu podnevi.

  12. POTOVANJE SOND V BLIŽINO PLANETOV Vesoljsko plovilo Mariner 10, edino, ki je dosedaj obiskalo najbolj notranji planet – Merkur. To je bilo med letoma 1974-75. Na Venero je uspelo priti sondi Venera 3, marca 1966. ZDA so poslale sondo Mariner 10 proti Merkurju, pot pa jo je vodila mimo Venere. Prva uspešni sondi, ki sta prispeli do Marsa sta bil Nasa in Mariner 4 izstreljen leta 1964. Prva sonda, ki je pristala na Marsu je bila Mars 2, a so izgubili stik z njo. Trenutno uspešno delujeta dvojčka Spirit in Opportunity. Naslednja odprava na Mars je Phoenix, ki ga bodo izstrelili leta 2007.

  13. ZAKLJUČEK Ob izdelovanju naloge sva se zelo veliko naučili. Upava, da ste tudi vi spoznali kaj novega.

More Related