“HIBRIDNI” UPORABNIK

1. “HIBRIDNI” UPORABNIK 25. september 2008, Kranjska gora Klementina Kolarek, Petra Kovič

2. Tradicionalna knjižnica – Tradicionalni uporabnik Tradicionalna knjižnica: • predvsem knjižno gradivo, • različni časopisi in revije, • referenčna služba s pomočjo različnih priročnikov, enciklopedij… v fizični obliki. Tradicionalni uporabniki: • izposojajo predvsem knjige, revije oz. časopise prelistajo v čitalnici.

3. Digitalna knjižnica – Digitalni uporabnik Digitalna knjižnica: • proces nastajanja in uporabe digitalnih informacij na internetu in svetovnem spletu, • zahteva nova znanja in veščine, potrebne za delo v digitalnem okolju. Digitalni uporabniki: • pridobivajo znanje na daljavo, • uporabljajo različne spletne servise, • jih ne zanima čigavo je gradivo, • želijo čimveč informacij v čimkrajšem času in seveda z domačega naslonjača.

4. Hibridna knjižnica Zelo hiter razvoj informacijske tehnologije: • uporaba interneta je nekaj običajnega, • brezžična povezljivost in mobilnost. Spreminjajoče se potrebe in zahteve uporabnikov: • način učenja ter dostopanja do znanja in informacij, • način preživljanja prostega časa, • socialni odnosi, • vrednote, • komunikacija med ljudmi, tudi med uporabniki in knjižničarji.

5. Hibridna knjižnica Informacijsko okolje: • zelo zasičeno z informacijami, nepregledno Knjižničarji: • uporabnikom olajšati iskanje relevantnih informacij, • slediti razvoju in novim trendom, ki jih prinaša informacijska družba, • več pozornosti nameniti uporabnikom.

6. Splet 1.0 - VČERAJ • vključuje večino spletnih strani med leti 1994 in 2004, • znanje se je prenašalo z brskanjem pospletu • enosmernost informacij (majhna skupina ljudi, ki info. objavlja in velika skupina ljudi, ki informacije „konzumira“), • monolitičnost informacij, • hierarhična ureditev spletne strani, • statičnost podatkov na spletni strani.

7. Primer

8. Splet 2.0 – DANES • Je splet druge generacije, • vključuje bloge, socialne zaznamke, wikije, RSS, AJAX,… • podatki centralizirani, • ponudniki vsebin so lahko tudi uporabniki, • bolj prijazen do uporabnika, • bolj privlačni dizajni, • vpliva na kreativnost, delitev informacij, sodelovanje med uporabniki, • osredotočenost na ljudi, na skupnost, na socialne povezave • v ospredje pa prihajajo ljudje – uporabniki.

9. Blog spletni dnevnik oz. e-dnevnik; to je spletna stran, ki periodično prikazuje besedila, slike in druge elemente, ki jih avtorji sproti dodajajo, enostavno rokovanje, debato sproži avtor ali avtorska skupina, ostali komentirajo.

10. wikiji program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani, omogoča ustvarjanje novih strani in sprotne povezave med stranmi v sistemu Wiki, v havajščini wikiwiki pomeni »res hitro«

11. oznake, tagi ključna beseda ali predmetna oznaka, s katero uporabniki opisujejo vsebino digitalnega vira, spletne strani, bloga , slike; oznake se prikazujejo v oblaku oznak – tag cloud.

12. RSS RSS – really simple syndication; uporabniki so samodejno obveščeni o temah, ki jih zanimajo. Ni jim treba na spletno stran, da bi videli, ali je bil napisan kakšen nov članek ali novica, lahko uporabljajo RSS, ki jih na to opozori vsakokrat, ko se to zgodi

13. mashup kombinacija ali združitev dveh ali več spletnih storitev ali strani v/na eno spletno stran; npr: google maps + Flickr

14. In še in še... Infrastruktura tehnologije Spleta 2.0 je kopmpleksna, nenehno spreminjajoča in še vedno v dobi renesance. Vsebuje strežniške programe, protokole sporočanja, standardizirane brskalnike in mnogo uporabniških aplikacij. V nekaterih pogledih imamo vse sestavne dele, a šele začenjamo ustvarjati celoto.

15. Splet 3.0 – JUTRI • je nadgradnja obstoječega, • je splet za ljudi in inteligentne stroje (agente), ki znajo podatke razumeti, analizirati in ponuditi ljudem, • računalniki znali dogovarjati in pogovarjati med seboj, • prepoznali potrebe uporabnikov, • razvoj spleta 3.0 bo spremenil vse panoge, od izobraževanja, zdravstva in drugih storitev, • med računalniki bo bistveno višja interoperabilnost, kot je zdaj med ljudmi, • računalniki razbremenili človeka oz. naredili bolj učinkovitega, • človek postal bolj odvisen od računalnika in tehnologije, • računalniku bo začel prepuščati vse več pomembnih odločitev.

18. “Hibridni” uporabnik Več pozornosti posvetiti različnim skupinam uporabnikov, predvsem mladim(net generacija, generacija y): • mlajša generacija, vzgojena v obdobju interneta, • ima drugačne spretnosti, pričakovanja, način komunikacije, informacijske pismenosti, • želijo biti vključeni v nastajanje dinamične in kreativne vsebine, • ne želijo biti pasivni uporabniki informacij, • so samostojni, celostni, ustvarjalni in komunikativni. • ne zanima jih knjiga ampak besedilo, • ne zanima jih medij, ampak vsebina.

19. Vedenje »hibridnih« uporabnikov Raziskava Britanske knjižnice in JISC (organizacije, ki skrbi za podporo izobraževanju in razvoju v Veliki Britaniji): • vse boj narašča želja po e-knjigah in e-revijah, • želja po novih, »hitro dostopnih» vsebinah, • študentje za iskanje informacij uporabljajo iskalnike in so z njimizadovoljni, • še vedno uporabljajo knjižnico, vendar manj, kot prejšnje generacije, • knjige še vedno osnovni knjižnični vir, • neodločeni, raznovrstni uporabniki.

20. Vedenje »hibridnih« uporabnikov Glavne značilnosti iskanja informacij v virtualnih knjižnicah: • horizontalno iskanje informacij, • navigacija (iskanje), • pregledovalci, • brezplačne vebine, • iskalci raznovrstni informacij, • preverjeni (izkušeni) iskalci informacij.

21. Informacijska pismenost mladih • informacijsko pismen uporabnik • Ali to drži tudi pri mlajši generaciji? • Google generacija: • rojenih po letu 1993, • po informacijo odpravijo na internet . Značilnosti: • bolje obvladajo računališko tipkvnico kot ročno pisanje, • raje berejo vsebine na ekranu, kot na papirju, • raje imajo vizualne kot tekstovne informacije, • želijo biti v konaktu z drugimi, biti vključeni, kretivni – ne pasivni porabniki informacij, • želja po hitri zadovoljitvi infomacijske potrebe, • neodvisni, samostojni, nepotrpežljivi, želja po novih izzivih.

22. Informacijska pismenost mladih Vendar: • majhno razumevanje svojih informacijskih potreb, informacijska pismenost je včasih zaskrbljajoče nizka, • informacijska pismenost mladih se ne izboljšuje sorazmerno z uporabo novih tehnologij, • porabijo malo časa za pregled in vednotenje informacij, • slabo poznajo informacijske potrebe in s težavoizberejo učinkovte iskalne strategije, • izražati se želijo v naravnem jeziku in ne razmišljajo o izboru kljčnih besed, ki bodo učinkovitejše, • v množici najdenih virov ne znajo oceniti njihove relavantnosti, običajno se zadovoljijo s prvim na spisku. • nimajo točnega razumevanja, kaj je internet.

23. Knjižničar 2.0? iz oskrbovalca informacij v dobavitelja znanja: • “izdelovlec” informacij, • urednik portalov, • informacijski specialist, • učitelj informacijske pismenosti in uporabe knjižnice ter • specialist na vseh področjih. izhajati iz 4 temeljnih funkcij splošne knjižnice: • Izobraževalna • Informacijska • Kulturna • socialna

24. Zaključek Uporabnik hibridne knjižnice = sodelavec knjižnice: • tehnologija 2.0omogoča, da sodeluje, komentira, soustvarja, prispeva informacije… • s tem ko preko blogov in wikijev komentira, soustvarja in prispeva, nastopa v vlogi sodelavca, • od mlajših se lahko učimo!