re evanje poslovnih sporov dokazovanje in vro anje v eu pravna sredstva v izvr bi
Download
Skip this Video
Download Presentation
REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROV Dokazovanje in vročanje v EU, pravna sredstva v izvršbi

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 48

REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROV Dokazovanje in vročanje v EU, pravna sredstva v izvršbi - PowerPoint PPT Presentation


  • 179 Views
  • Uploaded on

REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROV Dokazovanje in vročanje v EU, pravna sredstva v izvršbi. dr. Andrej Ekart, LL.M. Ljubljana, 14. april 2010. Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 dne 28. maja 2001 sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROV Dokazovanje in vročanje v EU, pravna sredstva v izvršbi' - meghan-malone


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
re evanje poslovnih sporov dokazovanje in vro anje v eu pravna sredstva v izvr bi

REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROVDokazovanje in vročanje v EU, pravna sredstva v izvršbi

dr. Andrej Ekart, LL.M.

Ljubljana, 14. april 2010

slide2

Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001dne 28. maja 2001sodelovanju med sodišči držav članic pripridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskihzadevah

Področje uporabe

  • Teritorialna uporaba: države članice z izjemo Danske
  • Časovna uporaba: od 1.1.2004
  • Stvarna uporaba: v civilnih in gospodarskih zadevah (ne za acta iure imperii), vključno z insolvenčnimi, družinskimi, dednimi in statusnimi zadevami
  • V visečih ali predvidenih sodnih postopkih (tudi v zvezi z zavarovanjem dokazov)
uporaba uredbe v arbitra nih postopkih
Uporaba uredbe v arbitražnih postopkih?
  • Arbitraža s sedežem v Murski Soboti bi želela zaslišati pričo, ki stanuje v Gradcu (Avstrija). Zato želi zaprositi pristojno sodišče, da po zaprošenem sodniku zasliši navedeno pričo. Katero sodišče je pristojno? Ali bo izvedlo dokaz? Ali lahko arbitri sodelujejo pri zaslišanju priče preko zaprošenega sodnika?
zgodovinski razvoj
Zgodovinski razvoj
  • Po diplomatski poti (preko konzulov na MP): Hague Convention of 1 March 1954 on civil procedure (veljavnost v SLO od 11.7.1962)
  • Preko osrednjih organov (MP): Haaška konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini iz leta 1970 (velja v razmerju z Dansko), v SLO velja od 17.11.2000
  • Predlog Nemčije l. 2000 za izdajo uredbe ES – decentraliziran sistem in neposredna komunikacija: sodišče iz SLO zaprosi sodišče iz A
zna ilnosti
Značilnosti
  • standardizirani obrazci olajšujejo neposreden promet
  • Osrednji organi (MP) imajo koordinacijsko funkcijo
  • Posredna in neposredna izvedba dokazov (odobritev MP)
  • Zaprosilo in morebitne listine v jeziku zaprošene države (prevodi trajajo in stanejo!) – v SLO slovenščina ali angleščina (5. čl.)
ekskluzivnost uporabe uredbe
Ekskluzivnost uporabe uredbe?
  • Sodišče v Mariboru povabi pričo iz Celovca na zaslišanje v Maribor in priča se odzove. Ali je to v nasprotju z določili uredbe? Ali je mogoče proti njej izvesti prisilne ukrepe?
potek postopka posredna izvedba dokazov
Potek postopka – posredna izvedba dokazov
  • Zaprosilo
  • Instrukcijski rok 90 dni za izvedbo
  • Možna navzočnost strank in sodnega osebja iz države prosilke
  • Uporaba prisilnih sredstev po pravu zaprošene države
  • pravica priče do odklonitve odgovora na vprašanje – načelo največje ugodnosti
  • Možnost uporabe videokonferenčne tehnologije
potek postopka neposredna izvedba dokazov n neposrednosti
Potek postopka – neposredna izvedba dokazov (n. neposrednosti!)
  • Haaški konvenciji tega nista dopuščali – poseg v državno suverenost
  • Zaprosilo na MP, odgovor v 30 dneh
  • Sodniki potujejo v tujino in tam izvedejo dokaze
  • pravica osrednjega organa do navzočnosti in nadzora
  • Uporaba prava države prosilke
  • Prepoved prisilnih sredstev
  • Možnost nastanka višjih (potnih) stroškov
primer videokonferenca ogled
Primer – videokonferenca / ogled
  • Sodišče na Ptuju želi preko videokonference zaslišati pričo v Münchnu. Ali je to dopustno?
  • Sodišče na Ptuju tudi želi, da se opravi ogled škodnega dogodka po izvedencu v Avstriji. Ali je to dopustno?
slide10

Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah

Področje uporabe:

  • Teritorialna uporaba: države članice vključno z Dansko
  • Časovna uporaba: od 13.11.2008
  • Stvarna uporaba: v civilnih in gospodarskih zadevah (vključno z insolvenčnimi, družinskimi, dednimi in statusnimi zadevami)
sistemi ezmejnega vro anja
Sistemi čezmejnega vročanja
  • Po diplomatski poti (preko konzulov na MP): Hague Convention of 1 March 1954 on civil procedure (veljavnost v SLO od 11.7.1962)
  • Po centralnem organu za vročanje: Hague Convention of 15 November 1965 on the Service Abroad of Judicial and Extrajudicial Documents in Civil or Commercial Matters (veljavnost v SLO od 1.6.2001)
  • Decentralizirani sistem po uredbi 1393/2007
slide12

Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000

Uporaba ratione loci: v vseh državah članicah Evropske unije, vključno z Dansko

Uporaba ratione temporis: od 13.11.2008

Uporaba ratione materiae: v civilnih in gospodarskih zadevah (tudi družinskih, dednih, inslovenčnih ipd.), kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednji državi članici. Ta uredba se ne uporablja, kadar naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni znan.

decentralizirani sistem vro anja po uredbi 1393 2007
Decentralizirani sistem vročanja po uredbi 1393/2007
  • prenos prek organov za pošiljanje in organov za prejem,
  • prenos po konzularnih in diplomatskih poti
  • Vročanje po diplomarskih in konzularnih predstavnikih,
  • vročanje po pošti in
  • neposredno vročanje.
  • Organi za pošiljanje so pristojni za pošiljanje sodnega ali izvensodnega pisanja, ki ga je treba vročiti v drugi državi članici. Organi za prejem so pristojni za prejem sodnega ali izvensodnega pisanja iz druge države članice. Osrednji organ je odgovoren za zagotavljanje informacij organom za pošiljanje in iskanje rešitev za kakršne koli težave, ki se lahko pojavijo med pošiljanjem pisanja za vročitev.
sporo ila slovenije
Sporočila Slovenije
  • Člen 3 - Osrednji organ: Ministrstvo za pravosodje
  • Člen 2 - Organi za pošiljanjeOrgani, ki pošiljajo, so okrajna sodišča, okrožna sodišča, delovno in socialno sodišče, upravno sodišče, višja sodišča, Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče in državno pravobranilstvo.
  • Agencije za prejem: okrožna sodišča
sporo ila slovenije1
Sporočila Slovenije
  • Jezik standardnih obrazcev prošenj in potrdil o vročitvi: slovenščina ali angleščina
  • Člen 13 - Vročitev po diplomatskih ali konzularnih predstavnikih
  • Slovenija ne nasprotuje možnosti vročitve prek diplomatskih ali konzularnih predstavnikov pod pogoji, ki so določeni v členu 13(1).
  • Slovenija nasprotuje vročitvi sodnih listin osebam, ki prebivajo v Sloveniji, prek diplomatskih ali konzularnih predstavnikov druge države, razen kadar naj bi se listina vročila državljanu države članice, iz katere dokument izhaja.
sporo ila slovenije2
Sporočila Slovenije
  • Člen 15 - Neposredno vročanjeSlovenija sporoča, da njena notranja zakonodaja ne dopušča neposredne vročitve.
  • Člen 19 - Primeri, ko se toženec ne spusti v postopek

Slovenija sporoča, da lahko sodnik ne glede na 19/1 člen Uredbe izreče sodbo, čeprav ni prejel potrdila o vročitvi oziroma o dostavi, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena Uredbe.

  • Slovenija sporoča, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko poda v roku 1 leta po datumu izdaje sodbe.
ali so ti tirje na ini vro anja enakovredni ali obstaja hierarhija plumex young sports nv c 473 04
Ali so ti štirje načini vročanja enakovredni? Ali obstaja hierarhija? Plumex/Young Sports NV (C-473/04)
  • Družbi portugalskega prava Plumex s sedežem na Portugalskem je bila na njen naslov v tej državi članici vročena sodba belgijskega sodišča prve stopnje, izdana v postopku med njo in Young Sports NV. Vročitev je bila opravljena po organih in tudi po pošti.Družba Plumex je 17. decembra 2001 zoper to sodbo vložila pritožbo na Hof van beroep. To je pritožbo zavrglo kot prepozno, ker je presodilo, da je rok za pritožbo iz člena 1051 belgijskega sodnega zakonika potekel 11. decembra 2001, kajti rok je začel teči z dnem prve veljavno opravljene vročitve, v tem primeru po pošti. Družba Plumex je zoper odločbo o zavrženju na Hof van Cassatie vložila revizijo, v kateri je navedla, da je treba Uredbo razlagati tako, da je vročitev po organih glavni način vročanja, ki ima prednost pred vročanjem po pošti.

Kako presojati, če je bilo opravljeno več vročitev na različne načine? Katera vročitev je odločilna?

zna ilnosti1
Značilnosti
  • Uredba ne ureja vprasanja, kdaj je vrocitev v tuji drzavi sploh potrebna
  • 146. člen ZPP: obveznost postaviti pooblaščenca za sprejem pisanj v RS - Ali je to oblika prepovedane prikrite diskriminacije? (posledicno namrec prizadene bolj tujce kot domace)
  • Uporaba standardnih obrazcev
  • Časovni standardi
  • Ni potrebe po overjanju; na kakršenkoli način (hitrost!)
jezikovna problematika vro anje neprevedenih pisanj
Jezikovna problematika - vročanje neprevedenih pisanj
  • Stroški – 5. člen
  • Možnost zavrnitve – 5. in 8. člen
  • Pravni pouk – ustni ali pisni?
  • Kvaliteta prevodov?
  • Vpliv na priznanje in izvršitev?
leffler c 443 03 vro anje neprevedenih pisanj
Leffler (C-443/03) – vročanje neprevedenih pisanj

Ali je v primeru, ko naslovnik v skladu z čl. 8 Uredbe 1348/200 zavrne sprejem (izven)sodnega pisanja, ker ni prevedeno v jezik, ki ga naslovnik razume, oziroma v uradni jezik države, v kateri se vročanje opravlja, takšna vročitev popolnoma brez učinkov (nična) ali pa je mogoče napake pri čezmejnem vročanju znotraj EU popraviti, tako da pomanjkljiva vročitev pozneje konvalidira?

  • Možnost konvalidacije?
  • Sistem dvojnega datuma
weiss und partner c 14 07 prevedeno pisanje in neprevedene priloge mo nost zavrnitve
Weiss und Partner (C-14/07) – prevedeno pisanje in neprevedene priloge – možnost zavrnitve?

Družba IHK Berlin je v Nemčiji vložila tožbo proti arhitekturnemu biroju Grimshaw za plačilo odškodnine zaradi napak pri načrtovanju. V pogodbi o opravi arhitektskih storitev je bilo med drugim dogovorjeno, da vsa korespondenca med strankama poteka v nemškem jeziku, daGrimshaw storitve opravi v nemškem jeziku, da je za reševanje sporov pristojno berlinsko sodišče in da se uporablja nemško pravo. Tožbi je bilo priloženih okoli 150 strani listinskih dokazov. Ker je bila tožba skupaj s prilogami v nemškem jeziku, je toženec Grimshaw prvič zavrnil njen sprejem. Dne 23. maja 2003 je bila tožencu drugič vročena tožba, tokrat prevedena v angleški jezik, s prilogami v nemškem jeziku. Toženec je tudi tokrat sprejem zavrnil, ker pisanje ni bilo prevedeno.

1 vpra anje ali pojem pisanja za vro anje zajema tudi priloge
1. vprašanje: Ali pojem pisanja za vročanje zajema tudi priloge?
  • Ali tvorijo tožba in priloge k tožbi celoto? Ali lahko toženec zgolj iz vsebine tožbe ugotovi za kakšno zadevo gre in tožbene razloge, ali pa je mogoče navedena dejstva ugotoviti zgolj v povezavi z branjem listinskih prilog?
slide23

Ali se šteje, da naslovnik »razume« jezik države članice prosilke, če se je pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti v pogodbi s tožnikom dogovoril, da bo pisno sporazumevanje potekalo v jeziku države članice prosilke?

  • Za korespondenco med strankama je potrebna nižja stopnja razumevanja jezika kot v primeru priprave obrambe v pravdi, mora nacionalno sodišče za vsako pisanje posebej presoditi, ali ga naslovnik razume, da lahko pripravi svojo obrambo.
slide24

Ali naslovnik sme zavrniti sprejem prilog k pisanju, če je v okviru svoje poslovne dejavnosti sklenil pogodbo in se v njej dogovoril, da bo dopisovanje potekalo v jeziku države članice prosilke, ter se priloge nanašajo na to dopisovanje in so napisane v dogovorjenem jeziku?

  • prilog ni treba prevesti, če je očitno, da je naslovniku vsebina prilog znana
zadeva c 14 08 roda golf beach resort sl
Zadeva C-14/08Roda Golf & Beach Resort SL
  • Roda Golf, družba španskega prava, je 2. novembra 2007 sodnemu tajniku predložitvenega sodišča predlagala, naj v skladu z Uredbo št. 1348/2000 pristojnim sprejemnim organom v Združenem kraljestvu ter na Irskem prenese šestnajst pisem (notarskih listin) za naslovljence s sedežem v teh dveh državah članicah. Cilj teh pisem je bil enostransko razdrtje pogodb o prodaji nepremičnin, ki so bile sklenjene med to družbo in navedenimi naslovljenci. Iz njihove vsebine ni razvidna nobena povezava s kakšnim tekočim sodnim postopkom. Ali se uredba uporabi?
povezava z bu i litispendenca 27 l bu i anh ngigkeit vs rechtsh ngigkeit
Povezava z BU I - Litispendenca (27. čl. BU I) – Anhängigkeit vs Rechtshängigkeit?

Gubisch v. Palumbo (C-144/86; 8.12.1987)

A je v Italiji B-ja tožil za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za nepremičnino, ki se nahaja v Sloveniji. V teku te pravde je B proti A-ju v Sloveniji vložil tožbo za spolnitev te pogodbe. Kaj naj stori sodišče?

“italijanski torpedo” – ena tožba prej vložena, druga prej vročena?

povezava z bu i
Povezava z BU I
  • Preizkus pristojnosti po uradni dolžnosti (26 BU I), če se toženec ne spusti v postopek (ustavitev ali prekinitev postopka – 19. člen Uredbe o vročanju)
  • Zavrnitev priznanja oz. razglasitve izvršljivosti tuje sodbe – 34. člen BU I – nezakonita vročitev kot razlog za nepriznanje? (razlika do Bruseljske konvencije)
za etek izvr be
Začetek izvršbe
  • Primernost predloga za izvršbo (40/1. člen ZIZ)
  • Določna označitev verodostojne listine ( 41. člen ZIZ) oziroma izvršilnega naslova in potrdila o izvršljivosti (42. člen ZIZ)
  • Možnost izdaje avtomatiziranega sklepa o izvršbi
  • Pravno nasledstvo (24. in 25. člen ZIZ) se uveljavlja z javno ali po zakonu overjeno listino; subsidiarno z ugotovitveno tožbo
  • Pogojne in vzajemne terjatve – dokazovanje z javno ali po zakonu overjeno listino
sklep o izvr bi
Sklep o izvršbi
  • 1. na podlagi izvršilnega naslova - takojšnja oprava neposrednih izvršilnih dejanj!
  • 2. na podlagi verodostojne listine – oprava izvršilnih dejanj po pravnomočnosti sklepa
  • Vročitev sklepa o izvršbi strankam
pravna sredstva ni revizije in praviloma niti obnove postopka 10 ziz
nesuspenziven in dvostranski ugovor proti sklepu o izvršbi (53, 61 ZIZ) v 8 dneh

Ugovor kot izredno pravno sredstvo

Nesuspenzivna pritožba zoper sklep o ugovoru

Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe v 30 dneh od pravnomočnosti

Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52 ZIZ)

Predlog za odlog izvršbe (71 ZIZ)

Ugovor tretjega (64 ZIZ) in izločitvena tožba

nasprotna izvršba (67 ZIZ)

Zahteva za varstvo zakonitosti

Vrnitev v prejšnje stanje

Pravna sredstva – ni revizije in praviloma niti obnove postopka (10 ZIZ)
razlogi za ugovor 55 ziz eksemplifikativno na teti
Razlogi za ugovor, 55 ZIZ (eksemplifikativno našteti)
  • Predpostavke izvršbe: nepristojnost, neobstoj izvršilnega naslova, omejitve izvršbe
  • Opozicijski razlogi: prenehanje ali zastaranje terjatve, odlog plačila, pobot?
  • Impugnacijski razlogi: nepravočasnost, neobstoj p. nasledstva, pactum de non petendo, nepravočasno predlaganje izvršbe, nezapadlost terjatve ali nepotek paricijskega roka, nenastop pogoja
primer 1 n formalne legalitete
Primer 1 – n. formalne legalitete
  • Dolžnik A po pravnomočnosti dajatvene sodbe poravna, še pred njeno izvršljivostjo izpolni terjatev iz sodbe. Upnik B kljub temu predlaga izvršbo. A vloži ugovor proti sklepu o izvršbi, da sodba ni izvršljiva. Bo uspel?
vsl sklep ii cpg 982 99 razveljavitev potrdila o izvr ljivosti
VSL sklep II Cpg 982/99, razveljavitev potrdila o izvršljivosti
  • Dolžniku A je dajatvena sodba nepravilno vročena, zaradi česar ne postane pravnomočna. Pravdno sodišče na sodbo kljub temu odtisne potrdilo o izvršljivosti. Upnik B nato predlaga izvršbo. A vloži ugovor proti sklepu o izvršbi, da sodba ni izvršljiva. Bo uspel?
sklep ii ips 858 2006 z dne 19 03 2009 notarski zapis zastaranje terjatve
Sklep II Ips 858/2006 z dne 19.03.2009, notarski zapis - zastaranje terjatve
  • Stranki sta sklenili prodajno pogodbo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kupec se je v pogodbi strinjal z neposredno izvršljivostjo svojih plačilnih obveznosti, in sicer tudi za primer avtomatičnega razdrtja pogodbe zaradi zamude plačila treh zaporednih mesečnih obrokov, zaradi česar zapade v plačilo odškodnina v višini neplačanih obrokov. Terjatve do kupca so zapadle 2.2.2002, prodajalec pa je vložil predlog za izvršbo 3.3.2008. Proti sklepu o izvršbi je kupec vložil ugovor, da so terjatve zastarale. Bo uspel?
sklep vs rs ips 63 2000 obrazlo enost ugovora verodostojna listina
Sklep VS RS Ips 63/2000, obrazloženost ugovora – verodostojna listina

Dolžnik prejme na dom sklep o izvršbi in v prilogi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, naj plača 1000 EUR Tesarju d.o.o. ali ugovarja. Ker upnika ne pozna, v ugovoru zoper sklep o izvršbi zapiše, da ni naročil storitev, ki mu jih zaračunava upnik s fakturo in zahteval, naj upnik predloži naročilnici, na kateri se je upnik v fakturi skliceval. Ali je ugovor obrazložen?

to ba na ugotovitev nedopustnosti izvr be
Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
  • Opozicijski ali tudi impugnacijski razlogi
  • Pravna narava?
  • Primer 3:

A še pred zaključkom glavne obravnave plača terjatev, a tega tam ne navaja kot novoto. B predlaga izvršbo, izvršilno sodišče pa njegova ugovor in pritožbo zavrneta kot neutemeljena. Isto stori pravdno sodišče v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zakaj?

ugovor tretjega zadeva boldin
Sodišče je dovolilo izvršbo zoper očeta - realizacija sklepa na napačen račun - račun sina z enakim imenom. Sin je poslal vlogo sodišču, da je račun napačen in naj ustavi izvršbo, sodišče vlogo poslalo upniku v odgovor, upnik je nato popravil predlog za izvršbo, sodišče je banko pozvalo naj nadaljuje izvršbe le v primeru, da je imetnik računa oče, vendar je banka že dokončno poplačala sklep, upnik je umaknil predlog, sodišče pa je izvršbo ustavilo (pr, sklep avgusta 2004). Januarja 2009 je sodišče zgornjo vlogo sina obravnavalo kot ugovor tretjega in jo zavrglo.Ugovor tretjega: zadeva Boldin
odlo ba us rs up 128 03 izvr ba na nepremi nino ki spada v skupno premo enje
Odločba US RS Up-128/03 – izvršba na nepremičnino, ki spada v skupno premoženje
  • Upnik A je vložil predlog za izvršbo na nepremičnino dolžnika B, ki je kot edini lastnik te nepremičnine vpisan v ZK. Tekom izvršilnega postopka B-jeva žena vloži ugovor tretjega, da je nepremičnina skupna lastnina. A meni, da je ugovor neutemeljen, saj velja načelo zaupanja v ZK (8/1 ZZK-1, 10 SPZ) in določba 8/2 ZZK-1, ki določa, da kdor ne predlaga vpisa pravice v svojo korist, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Kdo zasluži pravno varstvo?
odlog izvr be 71 len ziz
Odlog izvršbe (71. člen ZIZ)
  • Na predlog dolžnika: eksemplifikativno naštevanje razlogov; odlog le enkrat?
  • Na predlog tretjega (73. člen): izkaz nenadomestljive škode? (odločba US RS U-I-110/03, Up 631/03)
  • Na predlog upnika
upravna izpla ilna prepoved zahteva za odpravo nepravilnosti
Upravna izplačilna prepoved – zahteva za odpravo nepravilnosti
  • Delavec je kupil avto na obroke, kupnino pa sta stranki zavarovali z upravno izplačilno prepovedjo z dne 1.5.2009 v višini 600 EUR mesečno. Delavčev delodajalec dobi od sodišča sklep o izvršbi na plačo v višini 500 dne 1.6.2009. Delavec je dolžan na podlagi izvršljive sodne odločbe mesečno plačevati preživnino v višini 200 EUR. Njegova plača znaša 1500 EUR. Kakšen bo vrstni red poplačil?
ve dol nikovih dol nikov
Več dolžnikovih dolžnikov
  • Upnik predlaga izvršbo za poplačilo 500 EUR na dolžnikova sredstva na računu št. …. Pri Novi KBM in na dolžnikovo plačo. Oba dolžnikova dolžnika realizirata sklep o izvršbi v celoti. Kaj predlagate dolžniku?
ustavitev izvr be
Ustavitev izvršbe
  • če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti (76/1 ZIZ)
  • Ugoditev ugovoru dolžnika ali tretjega, ugotovitev nedopustnosti izvršbe v pravdi (58 in 65 ZIZ)
  • Ustavitve v fazi oprave izvršbe
  • Razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj (76/2 ZIZ)
sodba ii ips 524 2003 na elo formalne legalitete
Sodba II Ips 524/2003, načelo formalne legalitete
  • Sodišče je dovolilo izvršbo na podlagi pogodbe v obliki notarskega zapisa. Bistvo pogodbe o začasni uporabi nepremičnin z dne 13.11.1997 je, da je tožnica po končani gradnji garažne hiše ... dolžna do 31.3.1999 vzpostaviti prejšnje stanje na toženkinih nepremičninah, sicer je dolžna plačati pogodbeno kazen 180.000 DEM. Ker obveznosti ni izpolnila, je sedanja toženka kot upnica vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave pogodbene kazni. Dolžnica je vložila ugovor proti sklepu o izvršbi (pozneje tudi tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe) in navajala, da gre za nesorazmerno visoko pogodbeno kazen, ki jo mora sodišče zmanjšati. Ali se takšni ugovori v izvršbi upoštevajo?
zemlji ki dolg
Zemljiški dolg

A je zahteval izvršbo na nepremičnino na podlagi zemljiškega pisma. Dolžnik je ugovarjal:

  • - da je pogodba, zaradi katere je bil ustanovljen zemljiški dolg, nična
  • - da je enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga v obliki notarskega zapisa ničen;
  • - da se zemljiški dolg glasi na zavarovanje posojilne terjatve 15.000 €, vendar pa je posojilodajalec v resnici izročil le 10.000 €.

Ali je kateri od teh ugovorov lahko uspešen?

ugovor nezapadlosti terjatve iz notarskega zapisa
Ugovor nezapadlosti terjatve iz notarskega zapisa
  • Posojilna pogodba je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ta med drugim določa, da se posojilo vrača v obrokih, je rok zapadlosti vsakega obroka prvi dan v tekočem mesecu, če pa je dolžnik v zamudi za dva zaporedna obroka, s tem zapade obveznost vrnitve posojila v celoti. Upnik je skladno s pogoji čl. 20a ZIZ zahteval izvršbo za celotni znesek nevrnjenega posojila z utemeljitvijo, da dva zaporedna obroka nista bila plačana in da je zato obveznost v celoti zapadla. Dolžnik je v postopku ugovarjal, da ni bil v zamudi z dvema zaporednima obrokoma posojila.
ad