Psiholo ki merski instrumenti in tehnike 1
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 53

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1 PowerPoint PPT Presentation


  • 104 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1. Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja. Literatura. Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press. Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.

Download Presentation

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Psihološki merski instrumenti in tehnike 1

Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja


Literatura

  • Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press.

  • Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.

  • Shultz-Hencke – Psihoterapija 14. (Ur. Katja Dougan)

  • Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.


Značilnosti intervjuja

  • Intervjuji so najpogosteje uporabljena tehnika v klinični praksi.

  • Z njimi pridobivamo pomembne podatke iz preteklosti in trenutnega stanja klienta, ki so osnova za diagnostično in prognostično oceno, načrt zdravljenja, oceno napredka v terapiji ipd.

  • Sestavljajo jih bolj ali manj določena vprašanja. Glede na to ločimo: nestrukturirani, polstrukturirani in strukturirani intervju.


Nestrukturirani intervju

  • Potek in vsebina nestrukturiranega intervjuja sta zelo odvisna od konkretnega ocenjevalca, ki izbira in prilagaja vprašanja klientu in konkretnim vsebinam, ki se pojavljajo.

  • Prednost: Ob pojavu nenavadnih ali nejasnih vsebin ocenjevalec lahko z dodatnimi vprašanji razišče določen pojav, kar pri strukturirani obliki ni mogoče. Prav tako lahko vprašanja prilagaja značilnostim konkretnega ocenjevanca kar lahko izboljša komunikacijo in sodelovanje.

  • Slabost: To je nestandardizirana tehnika, rezultati niso primerljivi z nobenimi vnaprej predvidenimi normami. Zato jim mnogi očitajo nezanesljivost in neobjektivnost, saj se ocene, ki so rezultat nestrukturiranega intervjuja lahko zelo razlikujejo pri različnih ocenjevalcih in v različnih časovnih obdobjih.

Mohr in Beutler, 2003


Strukturirani intervju

  • Strukturirani intervju zahteva od ocenjevalca, da sledi jasno in vnaprej določenim temam in vprašanjem.

  • Odgovori so kvantificirani in vnaprej določeni.

  • Prednost: Objektivnost in standardiziranost

  • Slabost: manjša prožnost, omejenost in pogosto preobsežnost.


Polstrukturirani intervju

  • Vmesna varianta, ki bi odpravljala pomanjkljivosti prvih dveh in združevala dobre strani.

  • Polstrukturirani intervjuji dopuščajo določeno svobodo in prožnost pri oblikovanju vprašanj in odgovorov. Po drugi strani pa imajo jasno strukturo, ki omogoča standardizacijo in evaluacijo rezultatov.


Učinkovitost psihološkega izpraševanja

  • Učinkovito psihološko izpraševanje navadno poteka od manj strukturiranih vprašanj k bolj strukturiranim.

  • Na ta način je preiskovancu omogočeno, da lahko relativno neodvisno in spontano opiše svoje težave in značilnosti, ne da bi zelo usmerjena vprašanja nanj preveč vplivala.

  • Z bolj usmerjenimi vprašanji pa lahko poudarimo in razjasnimo specifične vidike osebnosti, ki bi drugače lahko ostali zanemarjeni.


Učinkovitost komunikacije

  • Vrste odgovorov na problemsko situacijo:

  • Svetovanje in ocenjevanje

  • Analiziranje in interpretiranje

  • Podpora

  • Poizvedovanje in spraševanje

  • Parafraziranje in razumevanje

Lamovec, 1984


Prednosti intervjuja

  • Intervju nudi pomembne informacije, ki jih ne moremo dobiti na podlagi drugih, bolj strukturiranih metod:

  • primerjava verbalnih in neverbalnih vidikov (npr. skladnost verbalne vsebine ter vedenja)

  • izražanje emocij tekom intervjuja,

  • neposredno odzivanje in vrednotenje pomembnih podatkov,

  • način podajanja vsebin,

  • kognitivni stil,

  • obvladovanje in spoprijemanje s problemi itd.


Intervjuji in check-liste

  • Preiskava trenutnega stanja (PSE; Wing, Cooper, Sartorius)

  • Strukturiranikliničniintervju za DSM–IV (SCID; First, Spitzer, Gibbon, & Williams)

  • Kernbergovstrukturiraniintervju

  • Check-lista za mentalni status (Schinka)

  • Diagnostični intervju za DSM-IV motnje osebnosti (DIPD-IV, Zanarini in dr.),

  • Intervju za motnje osebnosti IV(PDI-IV, Widiger in dr.) in

  • Harejeva »checklista« za psihopatijo (PCP-R, Hare).


Uvodni klinični intervju (Morrison, 1993)

  • Uvod in predstavitev

  • Glavna pritožba

  • Spontan govor

  • Geneza aktualnih težav

  • Opis preteklosti klienta

  • Preteklost svojcev, družine

  • Prejšnje bolezni

  • Mentalni status klienta (opazovanje)


Usmerjena anamneza in Shultz-Henckejeva psihodinamična teorija nevroz

  • Temeljne potrebe: emocionalni in socialni stik, pridobivanje, posedovanje - ohranjanje, uveljavljanje, ljubezen

  • Ovire, konflikti (represivna in permisivna vzgoja)

  • Zavrtosti: intencionalna, kaptativna, retentivna, agresivna, erotična, seksualna

  • Posledice zavrtosti: pasivnost, iluzorna pričakovanja, lagodnost, nadkompenzacije, nadomestne zadovoljitve, težave v socialnem življenju in pri delu


Strukture osebnosti

  • Shizoidna

  • Depresivna

  • Anankastično - obsesivna

  • Histerična


Intervju za načrtovanje psihoterapije: Shultz-Henckejeva usmerjena anamneza

  • Simptomatika

  • Geneza

  • Osebnost pacienta

  • Sprožilna situacija

  • Dodatna vprašanja

  • Končno vprašanje


Simptomatika

  • Spontan opis vsakega simptoma,

  • časovna determiniranost

  • Podrobnejši opis

  • Situacijske okoliščine


Geneza

  • osebnost staršev,

  • sorojenci,

  • porod-razvoj,

  • predšolska doba,

  • šolanje,

  • poklicni izbor,

  • primordialna simptomatika,

  • prvi spomin,

  • puberteta in erotični razvoj


Osebnost pacienta

  • Erotično seksualno področje

  • Odnosi z ljudmi

  • Življenjska filozofija in pričakovanja

  • Odnos do materialnih dobrin in denarja


Sprožilna situacija

  • Kdaj ste opazili težave, v kakšnih okoliščinah? (npr. ob neuspehu, uspehu, ločitvi, izgubi, konfliktu itd)


Dodatna vprašanja

  • Inicialne sanje

  • Tri želje

  • Najljubše

  • Loterija

  • Vsemogočnost

  • Hobi

  • Sanjarjenje


Končno vprašanje

  • Kaj mislite, zakaj smo toliko govorili o vašem življenju?

  • Pričakovanja?

  • Cilji terapije?


Diagnostična ocena na podlagi Usmerjene anamneze

  • Struktura osebnosti

  • Prevladujoči obrambno - varovalni mehanizmi

  • Temeljni konflikti (oz. deficiti)

  • Razvojne značilnosti

  • Simptomatika (psihodinamski pomen)

  • Uvidevanje psihogeneze in ocena bolezenskega pritiska


Prognostična ocena

  • Simptomatika (trajanje, motnje pri delu, organske posledice, sekundarna bolezenska korist, funkcionalni ali rekonstrukcijski bolezenski pritisk)

  • Osebnostna struktura (teža razvojnih obremenitev, obseg zavrtosti - motenj, obseg posledic zavrtosti – motenj, teža sprožilnih situacij, teža stabilizirajočih faktorjev, socialna prilagodljivost, inteligentnost in druge sposobnosti, emocionalna odzivnost in vzpostavljanje socialnih stikov.

  • Socialni pogoji (urejenost življenjskih pogojev, poklicna uspešnost, možnost za izvedbo terapije)

  • Somatsko biološki pogoji (starost, somatsko stanje, konstitucija)


Načrt terapije

  • Na podlagi diagnostične in prognostične ocene:

  • Določimo vrsto in trajanje psihoterapije

  • Cilje

  • Postopke za dosego ciljev


Kernbergov strukturirani intervju

  • za oceno osebnostne organizacije:

  • Nevrotična/normalna

  • Mejna

  • psihotična


Kriteriji za razmejitev osebnostnih organizacij

  • Stopnja organizacije identitete - raven integracije predstav o selfu, ki vključuje celotno osebnost s telesno in psihično organizacijo.

  • Obrambni mehanizmi - dejavnost, s katero se zmanjšuje ali odstrani vsakršno spremembo, ki bi lahko ogrožala celovitost in obstojnost biopsihološke enote, prilagoditev psihičnega organizma.

  • Realitetna kontrola - pomeni sposobnost diferenciacije selfa od ne-selfa oz. reprezentacij selfa in objekta, intrapsihičnega od zunanjih izvorov percepcije in stimulusov, sposobnost (realističnega) vrednotenja svojih afektov, vedenja in (vsebine) mišljenja v okviru običajnih socialnih norm


Identitetna zmedenost

  • slabo integriran koncept selfa in pomembnih drugih oseb,

  • subjektivni občutek praznine,

  • nasprotujoča si doživljanja sebe,

  • nasprotujoče si vedenje, ki ne more biti integrirano na emocionalno smiselen način,

  • površne, plitve, enolične in revne percepcije drugih,

  • nesposobnost  pomembnih  interakcij z drugimi. Medosebni odnosi so nestabilni, plitvi, neempatični, nerazumevajoči, konfliktni, hladni, netaktni itd,

  • pomankljiva integracija nadjaza. Prisotne so težave glede identifikacije z etičnimi vrednotami in ni možnosti doživljanja normalnih občutij krivde.

Kernberg, 1986


Ocena razvojne ravni obrambno-varovalnih mehanizmov

  • Prisotnost nezrelih obramb kot so:

  • Utajitev – izključitev, negacija

  • Projekcijska identifikacija

  • Odreagiranje (Acting-out)

  • Somatizacija (acting-in)

  • Razcep (splitting)


Tok narcisističnih energij

Kohut, 1977


Ocena realitetne kontrole (v klinični situaciji)

  • odsotnost  halucinacij in zmotnih prepričanj oz. blodenj. Če so bile prisotne v preteklosti, mora obstajati zmožnost popolnega vrednotenja teh, vključno s sposobnostjo izražanja ustrezne skrbi ali osuplosti ob tem,

  • odsotnost velike neustreznosti ali bizarnosti čustvovanja (afektov), mišljenja (vsebine) ali vedenja,

  • sposobnost empatije z diagnostikom (opažanji drugih) in zmožnost presoje (preteklih) neustreznih, zmedenih afektov, vedenja, vsebine mišljenja, znotraj okvira socialnih norm.


Razdelitev osebnostnih organizacij

Kernberg, 1986


Kernbergov diagnostični model

Kernberg, 1986


Strukturalni intervju v psihoterapevtskem procesu

  • Diagnostična faza se prepleta s terapevtskim procesom

  • Uporaba psihoanalitičnih tehnik kot diagnostični preizkus, npr. konfrontacije projekcijske identifikacije.


Vedenjsko-kognitivni intervju

  • Opis problema, okoliščin in posledic z:

  • vedenjskega (npr. disfunkcionalno vedenje, strategije izogibanja, soočenje)

  • kognitivnega (npr. prepričanja, misli, predpostavke o problemu)

  • čustvenega (npr. modaliteta, intenzivnost)

  • medosebnega in

  • fiziološkega (npr. odraz težav na telesni ravni) vidika

  • Analiza problema: Kaj? Kdaj? Kje? Kako pogosto? S kom? Kako vznemirjajoče?

  • Funkcionalna analiza vedenja (Skinner, 1953) se nanaša na analizo dejavnikov, ki pripeljejo do določenega vedenja (ki je naučeno) in analizo posledic le-tega (okrepitve).

  • Ocenjevanje vedenja in doživljanja (1-10)


Personološki intervju

  • Personološke metode: longitudinalno raziskovanje, analiza posameznikovih zgodb, psihobiografije,

  • Freud, Erikson, Murray, Alexander

  • Navodilo: Opišite svoje življenje kot bi bila knjiga sestavljena iz več poglavij.


Personološki intervju

  • Kot pripomoček za identifikacijo ključnih dogodkov, pomembnih oseb, tem in problemov, osebnih ideologij, doživljanj in pričakovanj, ki nastopajo v posameznikovem življenju

  • Gradnjo identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije mitičnih življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo spominov preteklosti, doživljanja sedanjosti in predvidevanj prihodnosti.

  • Pri tem ni tako pomembno kaj se je v resnici zgodilo kot pa kako posameznik interpretira svojo preteklost in predvideva bodočnost.

  • Osebni mit je ključnega pomena za razumevanje osebnosti.


Kriteriji za identificiranje pomembnosti narativnih informacij

  • Primarnost: Tisti podatki, ki se pojavljajo prvi, so bolj pomembni (npr. zgodnji spomini in izkušnje, prve izjave v intervjuju in terapiji);

  • Pogostost. Material, ki se pogosto pojavlja je pomemben. Po Alexandru teme, ki se ponavljajo, kažejo na očiten, zavesten izraz shem;

  • Edinstvenost. Podatki, ki so nenavadni in izstopajo iz konteksta pripovedi, kažejo na pomembne psihične procese in vsebine;

  • Zanikanje. Aktivna negacija opozarja na dinamske procese, nezavedne vsebine in vključenost obrambnih mehanizmov;

  • Poudarki. Ocenjevalec mora biti pozoren na vsebine, ki jih klient preveč poudarja ali zanemarja;

  • Izpuščeni podatki. V ozadju je lahko specifična psihodinamika in čustva;

  • Distorzije (npr. Freudovski spodrsljaji): tudi lahko opozarjajo na pomembne (nezavedne) psihične procese;

  • Izolacija: Nelogična sosledja, nekonherenten potek pripovedi lahko kaže na pomembne elemente pripovedi;

  • Nedokončanost: Pripovedovalec, ki nenadoma konča oz. ne dokonča zgodbe, ki spreminja temo, opozarja na pomembne dinamske elemente.

Alexander, 1990


Opisi

  • Opišite sebe (5 minut)

  • Opišite vam pomembno osebo (5 minut)

  • Opišite svoj odnos s pomembno osebo (5 minut)


Ocenjevalne lestvice self in objektnih reprezentacij

  • Konceptualna raven objektnih odnosov (Blatt in dr., 1997, 1988)

  • Diferenciacija v odnosu self –drugi (Diamond in dr., 1991)

  • Vsebinske, tematske skale (npr. čustvovanje, toplina, ambicije, uspešnost) (Diamond in dr., 1991)


Ocenjevanje konceptualne ravni self in objektnih reprezentacij

  • Senzomotorična - preoperativna raven:opis osebe večinoma temelji na odnosu s subjektom, ki je gratifirajoč ali frustrativen. Opis ima osebno, subjektivno noto, ki ne daje vtisa, da gre za ločeno in neodvisno osebnost.

  • Konkretna - perceptualna raven: Oseba je opisana kot ločen objekt, vendar je opis večinoma konkreten, literaren, pogosto so prisotne fizične, zunanje lastnosti ali formalni osebni podatki

  • Zunanja ikonična raven: opis vsebuje funkcionalne atribute in enotne aktivnosti.

  • Notranja ikonična raven predstavlja opis notranjih lastnosti, kot so vrednote, čustva, razmišljanja. V obeh primerih ikoničnega opisa je predstavitev enodimenzionalna.

  • Konceptualna raven: Oseba je predstavljena v obliki integrirane, dinamične in kohezivne sinteze različnih opisov


Intervju za odkrivanje nepristnega vedenja

  • Nenavadni simptomi

  • Nenavadna kombinacija simptomov

  • Pretirana izraženost simptomov

  • Neskladnost verbalnega in neverbalnega vedenja

  • Primer: M-FAST, SIRS


Intervju za odkrivanje simulacije


Motivacijski intervju

  • V okviru motivacijskega postopka

  • Za krepitev motivacije za zdravljenje pri odvisnih osebah


Terapevtska načela motivacijskega postopka

  • Empatija

  • Razvijanje ambivalentnega odnosa do pitja (kognitivna disonanca)

  • Izogibanje prepričevanju

  • Izogibanje nastajanju odpora

  • Podpiranje pacientove samoučinkovitosti, samoaktivnosti in lastne izbire


Klinično psihološko opazovanje

  • Pomen vedenja pri razumevanju “globlje” osebnosti

  • Teorija izraznega in prilagoditvenega vedenja

  • Razumevanje neverbalnega vedenja


Vidiki klinično psihološkega opazovanja

  • Videti pomeni verjeti (podatki v intervjuju so lahko pristranski).

  • Opazovanje vedenja je eno osnovnih oblik laičnega in strokovnega (znanstvenega) ocenjevanja osebnosti drugih ljudi.

  • Za razliko od laičnega pristopa je strokovno opazovanje načrtovano, sistematično, objektivno.

  • Strokovno opazovanje predvideva priprava načrta kaj, kako in kdaj bomo opazovali in vrednotili.

  • Pri klinično psihološkem opazovanju uporabljamo bolj ali manj strukturirane metode (kvalitativni, literarni opis – splošni vtis, bolj ali manj kvantificirane ocenjevalne sheme in check-liste) s katerimi merimo vedenje.


Vrste opazovanja

  • Naturalistično opazovanje: v naravnem okolju opazovanca. Slabosti: zahteva veliko časa in sredstev, problem zagotovitve “naravnega” okolja (večina ljudi se vede drugače, če vedo, da so opazovani, ni nujno, da se bo takrat pojavilo želeno vedenje).

  • Opazovanje v nadzorovanih pogojih: načrtovano, simulirano, sistematično, “nenaravno”

  • Samoopazovanje (tudi kot terapevtska tehnika – dnevniki, beleženje misli, čustev povezanih z vedenjem. Slabost: problem motivacije)


Stopnje opazovanja

  • Ustvarjanje splošnega vtisa

  • Sistematična, analitična eksploracija vseh podrobnosti (spremenljivk, vidikov) vedenja posameznika za katere predpostavljamo, da imajo diagnostičen pomen.

  • Usmerjeno opazovanje je namenjeno zbiranju informacij o vedenju posameznika, ki je povezano z njegovim ključnim problemom (funkcionalna analiza vedenja)

  • Eksperimentalno “provociranje” vedenja, ki ga želimo opazovati.


Kaj je predmet opazovanja pri ustvarjanju “prvega vtisa”?

  • Telesni videz

  • Način oblačenja

  • Splošna orientacija

  • Kakovost medosebnega stika

  • Sposobnost podajanja problema

  • Odnos do predstavljene vsebine

  • Razpoloženje in čustvene spremembe tokom seanse

  • Čustveni odnos do sebe, sogovornika in oseb o katerih govori

  • Splošen vtis o pacientu in vzdušju seanse

  • Druge posebnosti

Berger, 1978


Sistematično opazovanje

  • Vnaprej pripravljene ocenjevalne lestvice in check-liste, ki se nanašajo na posamezne vidike vedenja

  • Pravila:

  • Čas, kraj, situacija opazovanja

  • Definicija opazovanega

  • Način izvedbe, vrednotenja in klasificiranja podatkov

  • Pravila, ki jih mora upoštevati opazovalec in program akcije


Ocenjevalne skale vedenja

  • Nominalne skale (je – ni prisotno) dajejo kvalitativne podatke

  • Ordinalne, numerične skale (1,2,3,…) dajejo kvantitativne podatke.

  • Napake pri ocenjevanju: “halo efekt” – vpliv splošne sodbe na posamezno oceno, pripisovanje uspeha/neuspeha zunanjim in notranjim dejavnikom


Analiza vedenja kot pomoč pri odkrivanju laži

  • Po laičnem prepričanju je namerno napačno predstavljanje in laži mogoče odkriti na podlagi neverbalnega vedenja (npr. anksioznosti: (spreminjanje telesnega položaja, uslužne kretnje, nameščanje roke čez usta, zmanjševanje očesnega stika).

  • Osebe, ki se lažno predstavljajo, želijo skriti to nevrozo, posledica tega pa je nespontano, rigidno, inhibirano oz. pretirano nadzorovano vedenje.

  • Analize video posnetkov odkrivajo t.i. mikroemocije pred poskusom prikrivanja, kar kaže, da je pristna čustva vseeno težko prikriti.

  • Po Ekmanu (2001) so najbolj pomembna čustvena stanja, ki spremljajo namerne prevare, občutek krivde, strah in vznemirjenje.

  • Vendar so raziskave uspešnosti odkrivanja laži z analizo vedenja pokazale, da ta metoda ni preveč učinkovita. Enaka in podobna čustva vzbujajo tudi mnoge druge situacije.

  • Ni nobenega vedenjskega vzorca, ki bi bil edinstveno in neposredno povezan s prevarami.

Vrij, 2005


Fiziološke in medicinske metode kot pomoč pri ocenjevanje psiholoških fenomenov

  • Medicinske laboratorijske preiskave (npr. analiza urina, krvi, las in izdihanega zraka pri odkrivanju zaužitih psihoaktivnih snovi),

  • Poligraf: registracija psihofizioloških reakcij, kot so galvanske reakcije kože, ritem dihanja in kardiovaskularne aktivnosti, ki spremljajo odgovore na pomembne informacije,

  • Biofeedback – za nadzor psihosomatskih reakcij

  • intervjuji, podprti z zaužitimi zdravili, in

  • Penilna plethismografija (merjenje spolne vzburjenosti z neposrednim merjenjem erekcije spolnega organa ali fizioloških sprememb, ki spremljajo vzburjenje kot reakcijo na različne stimuluse)

  • EEG – elektroencefalografija, merjenje možganskih valov

  • fMRI – Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco


  • Login