Psiholo ki merski instrumenti in tehnike 1
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 53

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1 PowerPoint PPT Presentation


  • 87 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1. Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja. Literatura. Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press. Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.

Download Presentation

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Psiholo ki merski instrumenti in tehnike 1

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1

Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja


Literatura

Literatura

  • Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press.

  • Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.

  • Shultz-Hencke – Psihoterapija 14. (Ur. Katja Dougan)

  • Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.


Zna ilnosti intervjuja

Značilnosti intervjuja

  • Intervjuji so najpogosteje uporabljena tehnika v klinični praksi.

  • Z njimi pridobivamo pomembne podatke iz preteklosti in trenutnega stanja klienta, ki so osnova za diagnostično in prognostično oceno, načrt zdravljenja, oceno napredka v terapiji ipd.

  • Sestavljajo jih bolj ali manj določena vprašanja. Glede na to ločimo: nestrukturirani, polstrukturirani in strukturirani intervju.


Nestrukturirani intervju

Nestrukturirani intervju

  • Potek in vsebina nestrukturiranega intervjuja sta zelo odvisna od konkretnega ocenjevalca, ki izbira in prilagaja vprašanja klientu in konkretnim vsebinam, ki se pojavljajo.

  • Prednost: Ob pojavu nenavadnih ali nejasnih vsebin ocenjevalec lahko z dodatnimi vprašanji razišče določen pojav, kar pri strukturirani obliki ni mogoče. Prav tako lahko vprašanja prilagaja značilnostim konkretnega ocenjevanca kar lahko izboljša komunikacijo in sodelovanje.

  • Slabost: To je nestandardizirana tehnika, rezultati niso primerljivi z nobenimi vnaprej predvidenimi normami. Zato jim mnogi očitajo nezanesljivost in neobjektivnost, saj se ocene, ki so rezultat nestrukturiranega intervjuja lahko zelo razlikujejo pri različnih ocenjevalcih in v različnih časovnih obdobjih.

Mohr in Beutler, 2003


Strukturirani intervju

Strukturirani intervju

  • Strukturirani intervju zahteva od ocenjevalca, da sledi jasno in vnaprej določenim temam in vprašanjem.

  • Odgovori so kvantificirani in vnaprej določeni.

  • Prednost: Objektivnost in standardiziranost

  • Slabost: manjša prožnost, omejenost in pogosto preobsežnost.


Polstrukturirani intervju

Polstrukturirani intervju

  • Vmesna varianta, ki bi odpravljala pomanjkljivosti prvih dveh in združevala dobre strani.

  • Polstrukturirani intervjuji dopuščajo določeno svobodo in prožnost pri oblikovanju vprašanj in odgovorov. Po drugi strani pa imajo jasno strukturo, ki omogoča standardizacijo in evaluacijo rezultatov.


U inkovitost psiholo kega izpra evanja

Učinkovitost psihološkega izpraševanja

  • Učinkovito psihološko izpraševanje navadno poteka od manj strukturiranih vprašanj k bolj strukturiranim.

  • Na ta način je preiskovancu omogočeno, da lahko relativno neodvisno in spontano opiše svoje težave in značilnosti, ne da bi zelo usmerjena vprašanja nanj preveč vplivala.

  • Z bolj usmerjenimi vprašanji pa lahko poudarimo in razjasnimo specifične vidike osebnosti, ki bi drugače lahko ostali zanemarjeni.


U inkovitost komunikacije

Učinkovitost komunikacije

  • Vrste odgovorov na problemsko situacijo:

  • Svetovanje in ocenjevanje

  • Analiziranje in interpretiranje

  • Podpora

  • Poizvedovanje in spraševanje

  • Parafraziranje in razumevanje

Lamovec, 1984


Prednosti intervjuja

Prednosti intervjuja

  • Intervju nudi pomembne informacije, ki jih ne moremo dobiti na podlagi drugih, bolj strukturiranih metod:

  • primerjava verbalnih in neverbalnih vidikov (npr. skladnost verbalne vsebine ter vedenja)

  • izražanje emocij tekom intervjuja,

  • neposredno odzivanje in vrednotenje pomembnih podatkov,

  • način podajanja vsebin,

  • kognitivni stil,

  • obvladovanje in spoprijemanje s problemi itd.


Intervjuji in check liste

Intervjuji in check-liste

  • Preiskava trenutnega stanja (PSE; Wing, Cooper, Sartorius)

  • Strukturiranikliničniintervju za DSM–IV (SCID; First, Spitzer, Gibbon, & Williams)

  • Kernbergovstrukturiraniintervju

  • Check-lista za mentalni status (Schinka)

  • Diagnostični intervju za DSM-IV motnje osebnosti (DIPD-IV, Zanarini in dr.),

  • Intervju za motnje osebnosti IV(PDI-IV, Widiger in dr.) in

  • Harejeva »checklista« za psihopatijo (PCP-R, Hare).


Uvodni klini ni intervju morrison 1993

Uvodni klinični intervju (Morrison, 1993)

  • Uvod in predstavitev

  • Glavna pritožba

  • Spontan govor

  • Geneza aktualnih težav

  • Opis preteklosti klienta

  • Preteklost svojcev, družine

  • Prejšnje bolezni

  • Mentalni status klienta (opazovanje)


Usmerjena anamneza in shultz henckejeva psihodinami na teorija nevroz

Usmerjena anamneza in Shultz-Henckejeva psihodinamična teorija nevroz

  • Temeljne potrebe: emocionalni in socialni stik, pridobivanje, posedovanje - ohranjanje, uveljavljanje, ljubezen

  • Ovire, konflikti (represivna in permisivna vzgoja)

  • Zavrtosti: intencionalna, kaptativna, retentivna, agresivna, erotična, seksualna

  • Posledice zavrtosti: pasivnost, iluzorna pričakovanja, lagodnost, nadkompenzacije, nadomestne zadovoljitve, težave v socialnem življenju in pri delu


Strukture osebnosti

Strukture osebnosti

  • Shizoidna

  • Depresivna

  • Anankastično - obsesivna

  • Histerična


Intervju za na rtovanje psihoterapije shultz henckejeva usmerjena anamneza

Intervju za načrtovanje psihoterapije: Shultz-Henckejeva usmerjena anamneza

  • Simptomatika

  • Geneza

  • Osebnost pacienta

  • Sprožilna situacija

  • Dodatna vprašanja

  • Končno vprašanje


Simptomatika

Simptomatika

  • Spontan opis vsakega simptoma,

  • časovna determiniranost

  • Podrobnejši opis

  • Situacijske okoliščine


Geneza

Geneza

  • osebnost staršev,

  • sorojenci,

  • porod-razvoj,

  • predšolska doba,

  • šolanje,

  • poklicni izbor,

  • primordialna simptomatika,

  • prvi spomin,

  • puberteta in erotični razvoj


Osebnost pacienta

Osebnost pacienta

  • Erotično seksualno področje

  • Odnosi z ljudmi

  • Življenjska filozofija in pričakovanja

  • Odnos do materialnih dobrin in denarja


Spro ilna situacija

Sprožilna situacija

  • Kdaj ste opazili težave, v kakšnih okoliščinah? (npr. ob neuspehu, uspehu, ločitvi, izgubi, konfliktu itd)


Dodatna vpra anja

Dodatna vprašanja

  • Inicialne sanje

  • Tri želje

  • Najljubše

  • Loterija

  • Vsemogočnost

  • Hobi

  • Sanjarjenje


Kon no vpra anje

Končno vprašanje

  • Kaj mislite, zakaj smo toliko govorili o vašem življenju?

  • Pričakovanja?

  • Cilji terapije?


Diagnosti na ocena na podlagi usmerjene anamneze

Diagnostična ocena na podlagi Usmerjene anamneze

  • Struktura osebnosti

  • Prevladujoči obrambno - varovalni mehanizmi

  • Temeljni konflikti (oz. deficiti)

  • Razvojne značilnosti

  • Simptomatika (psihodinamski pomen)

  • Uvidevanje psihogeneze in ocena bolezenskega pritiska


Prognosti na ocena

Prognostična ocena

  • Simptomatika (trajanje, motnje pri delu, organske posledice, sekundarna bolezenska korist, funkcionalni ali rekonstrukcijski bolezenski pritisk)

  • Osebnostna struktura (teža razvojnih obremenitev, obseg zavrtosti - motenj, obseg posledic zavrtosti – motenj, teža sprožilnih situacij, teža stabilizirajočih faktorjev, socialna prilagodljivost, inteligentnost in druge sposobnosti, emocionalna odzivnost in vzpostavljanje socialnih stikov.

  • Socialni pogoji (urejenost življenjskih pogojev, poklicna uspešnost, možnost za izvedbo terapije)

  • Somatsko biološki pogoji (starost, somatsko stanje, konstitucija)


Na rt terapije

Načrt terapije

  • Na podlagi diagnostične in prognostične ocene:

  • Določimo vrsto in trajanje psihoterapije

  • Cilje

  • Postopke za dosego ciljev


Kernbergov strukturirani intervju

Kernbergov strukturirani intervju

  • za oceno osebnostne organizacije:

  • Nevrotična/normalna

  • Mejna

  • psihotična


Kriteriji za razmejitev osebnostnih organizacij

Kriteriji za razmejitev osebnostnih organizacij

  • Stopnja organizacije identitete - raven integracije predstav o selfu, ki vključuje celotno osebnost s telesno in psihično organizacijo.

  • Obrambni mehanizmi - dejavnost, s katero se zmanjšuje ali odstrani vsakršno spremembo, ki bi lahko ogrožala celovitost in obstojnost biopsihološke enote, prilagoditev psihičnega organizma.

  • Realitetna kontrola - pomeni sposobnost diferenciacije selfa od ne-selfa oz. reprezentacij selfa in objekta, intrapsihičnega od zunanjih izvorov percepcije in stimulusov, sposobnost (realističnega) vrednotenja svojih afektov, vedenja in (vsebine) mišljenja v okviru običajnih socialnih norm


Identitetna zmedenost

Identitetna zmedenost

  • slabo integriran koncept selfa in pomembnih drugih oseb,

  • subjektivni občutek praznine,

  • nasprotujoča si doživljanja sebe,

  • nasprotujoče si vedenje, ki ne more biti integrirano na emocionalno smiselen način,

  • površne, plitve, enolične in revne percepcije drugih,

  • nesposobnost  pomembnih  interakcij z drugimi. Medosebni odnosi so nestabilni, plitvi, neempatični, nerazumevajoči, konfliktni, hladni, netaktni itd,

  • pomankljiva integracija nadjaza. Prisotne so težave glede identifikacije z etičnimi vrednotami in ni možnosti doživljanja normalnih občutij krivde.

Kernberg, 1986


Ocena razvojne ravni obrambno varovalnih mehanizmov

Ocena razvojne ravni obrambno-varovalnih mehanizmov

  • Prisotnost nezrelih obramb kot so:

  • Utajitev – izključitev, negacija

  • Projekcijska identifikacija

  • Odreagiranje (Acting-out)

  • Somatizacija (acting-in)

  • Razcep (splitting)


Tok narcisisti nih energij

Tok narcisističnih energij

Kohut, 1977


Ocena realitetne kontrole v klini ni situaciji

Ocena realitetne kontrole (v klinični situaciji)

  • odsotnost  halucinacij in zmotnih prepričanj oz. blodenj. Če so bile prisotne v preteklosti, mora obstajati zmožnost popolnega vrednotenja teh, vključno s sposobnostjo izražanja ustrezne skrbi ali osuplosti ob tem,

  • odsotnost velike neustreznosti ali bizarnosti čustvovanja (afektov), mišljenja (vsebine) ali vedenja,

  • sposobnost empatije z diagnostikom (opažanji drugih) in zmožnost presoje (preteklih) neustreznih, zmedenih afektov, vedenja, vsebine mišljenja, znotraj okvira socialnih norm.


Razdelitev osebnostnih organizacij

Razdelitev osebnostnih organizacij

Kernberg, 1986


Kernbergov diagnosti ni model

Kernbergov diagnostični model

Kernberg, 1986


Strukturalni intervju v psihoterapevtskem procesu

Strukturalni intervju v psihoterapevtskem procesu

  • Diagnostična faza se prepleta s terapevtskim procesom

  • Uporaba psihoanalitičnih tehnik kot diagnostični preizkus, npr. konfrontacije projekcijske identifikacije.


Vedenjsko kognitivni intervju

Vedenjsko-kognitivni intervju

  • Opis problema, okoliščin in posledic z:

  • vedenjskega (npr. disfunkcionalno vedenje, strategije izogibanja, soočenje)

  • kognitivnega (npr. prepričanja, misli, predpostavke o problemu)

  • čustvenega (npr. modaliteta, intenzivnost)

  • medosebnega in

  • fiziološkega (npr. odraz težav na telesni ravni) vidika

  • Analiza problema: Kaj? Kdaj? Kje? Kako pogosto? S kom? Kako vznemirjajoče?

  • Funkcionalna analiza vedenja (Skinner, 1953) se nanaša na analizo dejavnikov, ki pripeljejo do določenega vedenja (ki je naučeno) in analizo posledic le-tega (okrepitve).

  • Ocenjevanje vedenja in doživljanja (1-10)


Personolo ki intervju

Personološki intervju

  • Personološke metode: longitudinalno raziskovanje, analiza posameznikovih zgodb, psihobiografije,

  • Freud, Erikson, Murray, Alexander

  • Navodilo: Opišite svoje življenje kot bi bila knjiga sestavljena iz več poglavij.


Personolo ki intervju1

Personološki intervju

  • Kot pripomoček za identifikacijo ključnih dogodkov, pomembnih oseb, tem in problemov, osebnih ideologij, doživljanj in pričakovanj, ki nastopajo v posameznikovem življenju

  • Gradnjo identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije mitičnih življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo spominov preteklosti, doživljanja sedanjosti in predvidevanj prihodnosti.

  • Pri tem ni tako pomembno kaj se je v resnici zgodilo kot pa kako posameznik interpretira svojo preteklost in predvideva bodočnost.

  • Osebni mit je ključnega pomena za razumevanje osebnosti.


Kriteriji za identificiranje pomembnosti narativnih informacij

Kriteriji za identificiranje pomembnosti narativnih informacij

  • Primarnost: Tisti podatki, ki se pojavljajo prvi, so bolj pomembni (npr. zgodnji spomini in izkušnje, prve izjave v intervjuju in terapiji);

  • Pogostost. Material, ki se pogosto pojavlja je pomemben. Po Alexandru teme, ki se ponavljajo, kažejo na očiten, zavesten izraz shem;

  • Edinstvenost. Podatki, ki so nenavadni in izstopajo iz konteksta pripovedi, kažejo na pomembne psihične procese in vsebine;

  • Zanikanje. Aktivna negacija opozarja na dinamske procese, nezavedne vsebine in vključenost obrambnih mehanizmov;

  • Poudarki. Ocenjevalec mora biti pozoren na vsebine, ki jih klient preveč poudarja ali zanemarja;

  • Izpuščeni podatki. V ozadju je lahko specifična psihodinamika in čustva;

  • Distorzije (npr. Freudovski spodrsljaji): tudi lahko opozarjajo na pomembne (nezavedne) psihične procese;

  • Izolacija: Nelogična sosledja, nekonherenten potek pripovedi lahko kaže na pomembne elemente pripovedi;

  • Nedokončanost: Pripovedovalec, ki nenadoma konča oz. ne dokonča zgodbe, ki spreminja temo, opozarja na pomembne dinamske elemente.

Alexander, 1990


Opisi

Opisi

  • Opišite sebe (5 minut)

  • Opišite vam pomembno osebo (5 minut)

  • Opišite svoj odnos s pomembno osebo (5 minut)


Ocenjevalne lestvice self in objektnih reprezentacij

Ocenjevalne lestvice self in objektnih reprezentacij

  • Konceptualna raven objektnih odnosov (Blatt in dr., 1997, 1988)

  • Diferenciacija v odnosu self –drugi (Diamond in dr., 1991)

  • Vsebinske, tematske skale (npr. čustvovanje, toplina, ambicije, uspešnost) (Diamond in dr., 1991)


Ocenjevanje konceptualne ravni self in objektnih reprezentacij

Ocenjevanje konceptualne ravni self in objektnih reprezentacij

  • Senzomotorična - preoperativna raven:opis osebe večinoma temelji na odnosu s subjektom, ki je gratifirajoč ali frustrativen. Opis ima osebno, subjektivno noto, ki ne daje vtisa, da gre za ločeno in neodvisno osebnost.

  • Konkretna - perceptualna raven: Oseba je opisana kot ločen objekt, vendar je opis večinoma konkreten, literaren, pogosto so prisotne fizične, zunanje lastnosti ali formalni osebni podatki

  • Zunanja ikonična raven: opis vsebuje funkcionalne atribute in enotne aktivnosti.

  • Notranja ikonična raven predstavlja opis notranjih lastnosti, kot so vrednote, čustva, razmišljanja. V obeh primerih ikoničnega opisa je predstavitev enodimenzionalna.

  • Konceptualna raven: Oseba je predstavljena v obliki integrirane, dinamične in kohezivne sinteze različnih opisov


Intervju za odkrivanje nepristnega vedenja

Intervju za odkrivanje nepristnega vedenja

  • Nenavadni simptomi

  • Nenavadna kombinacija simptomov

  • Pretirana izraženost simptomov

  • Neskladnost verbalnega in neverbalnega vedenja

  • Primer: M-FAST, SIRS


Intervju za odkrivanje simulacije

Intervju za odkrivanje simulacije


Motivacijski intervju

Motivacijski intervju

  • V okviru motivacijskega postopka

  • Za krepitev motivacije za zdravljenje pri odvisnih osebah


Terapevtska na ela motivacijskega postopka

Terapevtska načela motivacijskega postopka

  • Empatija

  • Razvijanje ambivalentnega odnosa do pitja (kognitivna disonanca)

  • Izogibanje prepričevanju

  • Izogibanje nastajanju odpora

  • Podpiranje pacientove samoučinkovitosti, samoaktivnosti in lastne izbire


Klini no psiholo ko opazovanje

Klinično psihološko opazovanje

  • Pomen vedenja pri razumevanju “globlje” osebnosti

  • Teorija izraznega in prilagoditvenega vedenja

  • Razumevanje neverbalnega vedenja


Vidiki klini no psiholo kega opazovanja

Vidiki klinično psihološkega opazovanja

  • Videti pomeni verjeti (podatki v intervjuju so lahko pristranski).

  • Opazovanje vedenja je eno osnovnih oblik laičnega in strokovnega (znanstvenega) ocenjevanja osebnosti drugih ljudi.

  • Za razliko od laičnega pristopa je strokovno opazovanje načrtovano, sistematično, objektivno.

  • Strokovno opazovanje predvideva priprava načrta kaj, kako in kdaj bomo opazovali in vrednotili.

  • Pri klinično psihološkem opazovanju uporabljamo bolj ali manj strukturirane metode (kvalitativni, literarni opis – splošni vtis, bolj ali manj kvantificirane ocenjevalne sheme in check-liste) s katerimi merimo vedenje.


Vrste opazovanja

Vrste opazovanja

  • Naturalistično opazovanje: v naravnem okolju opazovanca. Slabosti: zahteva veliko časa in sredstev, problem zagotovitve “naravnega” okolja (večina ljudi se vede drugače, če vedo, da so opazovani, ni nujno, da se bo takrat pojavilo želeno vedenje).

  • Opazovanje v nadzorovanih pogojih: načrtovano, simulirano, sistematično, “nenaravno”

  • Samoopazovanje (tudi kot terapevtska tehnika – dnevniki, beleženje misli, čustev povezanih z vedenjem. Slabost: problem motivacije)


Stopnje opazovanja

Stopnje opazovanja

  • Ustvarjanje splošnega vtisa

  • Sistematična, analitična eksploracija vseh podrobnosti (spremenljivk, vidikov) vedenja posameznika za katere predpostavljamo, da imajo diagnostičen pomen.

  • Usmerjeno opazovanje je namenjeno zbiranju informacij o vedenju posameznika, ki je povezano z njegovim ključnim problemom (funkcionalna analiza vedenja)

  • Eksperimentalno “provociranje” vedenja, ki ga želimo opazovati.


Kaj je predmet opazovanja pri ustvarjanju prvega vtisa

Kaj je predmet opazovanja pri ustvarjanju “prvega vtisa”?

  • Telesni videz

  • Način oblačenja

  • Splošna orientacija

  • Kakovost medosebnega stika

  • Sposobnost podajanja problema

  • Odnos do predstavljene vsebine

  • Razpoloženje in čustvene spremembe tokom seanse

  • Čustveni odnos do sebe, sogovornika in oseb o katerih govori

  • Splošen vtis o pacientu in vzdušju seanse

  • Druge posebnosti

Berger, 1978


Sistemati no opazovanje

Sistematično opazovanje

  • Vnaprej pripravljene ocenjevalne lestvice in check-liste, ki se nanašajo na posamezne vidike vedenja

  • Pravila:

  • Čas, kraj, situacija opazovanja

  • Definicija opazovanega

  • Način izvedbe, vrednotenja in klasificiranja podatkov

  • Pravila, ki jih mora upoštevati opazovalec in program akcije


Ocenjevalne skale vedenja

Ocenjevalne skale vedenja

  • Nominalne skale (je – ni prisotno) dajejo kvalitativne podatke

  • Ordinalne, numerične skale (1,2,3,…) dajejo kvantitativne podatke.

  • Napake pri ocenjevanju: “halo efekt” – vpliv splošne sodbe na posamezno oceno, pripisovanje uspeha/neuspeha zunanjim in notranjim dejavnikom


Analiza vedenja kot pomo pri odkrivanju la i

Analiza vedenja kot pomoč pri odkrivanju laži

  • Po laičnem prepričanju je namerno napačno predstavljanje in laži mogoče odkriti na podlagi neverbalnega vedenja (npr. anksioznosti: (spreminjanje telesnega položaja, uslužne kretnje, nameščanje roke čez usta, zmanjševanje očesnega stika).

  • Osebe, ki se lažno predstavljajo, želijo skriti to nevrozo, posledica tega pa je nespontano, rigidno, inhibirano oz. pretirano nadzorovano vedenje.

  • Analize video posnetkov odkrivajo t.i. mikroemocije pred poskusom prikrivanja, kar kaže, da je pristna čustva vseeno težko prikriti.

  • Po Ekmanu (2001) so najbolj pomembna čustvena stanja, ki spremljajo namerne prevare, občutek krivde, strah in vznemirjenje.

  • Vendar so raziskave uspešnosti odkrivanja laži z analizo vedenja pokazale, da ta metoda ni preveč učinkovita. Enaka in podobna čustva vzbujajo tudi mnoge druge situacije.

  • Ni nobenega vedenjskega vzorca, ki bi bil edinstveno in neposredno povezan s prevarami.

Vrij, 2005


Fiziolo ke in medicinske metode kot pomo pri ocenjevanje psiholo kih fenomenov

Fiziološke in medicinske metode kot pomoč pri ocenjevanje psiholoških fenomenov

  • Medicinske laboratorijske preiskave (npr. analiza urina, krvi, las in izdihanega zraka pri odkrivanju zaužitih psihoaktivnih snovi),

  • Poligraf: registracija psihofizioloških reakcij, kot so galvanske reakcije kože, ritem dihanja in kardiovaskularne aktivnosti, ki spremljajo odgovore na pomembne informacije,

  • Biofeedback – za nadzor psihosomatskih reakcij

  • intervjuji, podprti z zaužitimi zdravili, in

  • Penilna plethismografija (merjenje spolne vzburjenosti z neposrednim merjenjem erekcije spolnega organa ali fizioloških sprememb, ki spremljajo vzburjenje kot reakcijo na različne stimuluse)

  • EEG – elektroencefalografija, merjenje možganskih valov

  • fMRI – Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco


  • Login