psiholo ki merski instrumenti in tehnike 1
Download
Skip this Video
Download Presentation
Psihološki merski instrumenti in tehnike 1

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 53

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1 - PowerPoint PPT Presentation


  • 201 Views
  • Uploaded on

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1. Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja. Literatura. Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press. Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' Psihološki merski instrumenti in tehnike 1' - manju


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
psiholo ki merski instrumenti in tehnike 1

Psihološki merski instrumenti in tehnike 1

Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja

literatura
Literatura
  • Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press.
  • Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.
  • Shultz-Hencke – Psihoterapija 14. (Ur. Katja Dougan)
  • Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
zna ilnosti intervjuja
Značilnosti intervjuja
  • Intervjuji so najpogosteje uporabljena tehnika v klinični praksi.
  • Z njimi pridobivamo pomembne podatke iz preteklosti in trenutnega stanja klienta, ki so osnova za diagnostično in prognostično oceno, načrt zdravljenja, oceno napredka v terapiji ipd.
  • Sestavljajo jih bolj ali manj določena vprašanja. Glede na to ločimo: nestrukturirani, polstrukturirani in strukturirani intervju.
nestrukturirani intervju
Nestrukturirani intervju
  • Potek in vsebina nestrukturiranega intervjuja sta zelo odvisna od konkretnega ocenjevalca, ki izbira in prilagaja vprašanja klientu in konkretnim vsebinam, ki se pojavljajo.
  • Prednost: Ob pojavu nenavadnih ali nejasnih vsebin ocenjevalec lahko z dodatnimi vprašanji razišče določen pojav, kar pri strukturirani obliki ni mogoče. Prav tako lahko vprašanja prilagaja značilnostim konkretnega ocenjevanca kar lahko izboljša komunikacijo in sodelovanje.
  • Slabost: To je nestandardizirana tehnika, rezultati niso primerljivi z nobenimi vnaprej predvidenimi normami. Zato jim mnogi očitajo nezanesljivost in neobjektivnost, saj se ocene, ki so rezultat nestrukturiranega intervjuja lahko zelo razlikujejo pri različnih ocenjevalcih in v različnih časovnih obdobjih.

Mohr in Beutler, 2003

strukturirani intervju
Strukturirani intervju
  • Strukturirani intervju zahteva od ocenjevalca, da sledi jasno in vnaprej določenim temam in vprašanjem.
  • Odgovori so kvantificirani in vnaprej določeni.
  • Prednost: Objektivnost in standardiziranost
  • Slabost: manjša prožnost, omejenost in pogosto preobsežnost.
polstrukturirani intervju
Polstrukturirani intervju
  • Vmesna varianta, ki bi odpravljala pomanjkljivosti prvih dveh in združevala dobre strani.
  • Polstrukturirani intervjuji dopuščajo določeno svobodo in prožnost pri oblikovanju vprašanj in odgovorov. Po drugi strani pa imajo jasno strukturo, ki omogoča standardizacijo in evaluacijo rezultatov.
u inkovitost psiholo kega izpra evanja
Učinkovitost psihološkega izpraševanja
  • Učinkovito psihološko izpraševanje navadno poteka od manj strukturiranih vprašanj k bolj strukturiranim.
  • Na ta način je preiskovancu omogočeno, da lahko relativno neodvisno in spontano opiše svoje težave in značilnosti, ne da bi zelo usmerjena vprašanja nanj preveč vplivala.
  • Z bolj usmerjenimi vprašanji pa lahko poudarimo in razjasnimo specifične vidike osebnosti, ki bi drugače lahko ostali zanemarjeni.
u inkovitost komunikacije
Učinkovitost komunikacije
  • Vrste odgovorov na problemsko situacijo:
  • Svetovanje in ocenjevanje
  • Analiziranje in interpretiranje
  • Podpora
  • Poizvedovanje in spraševanje
  • Parafraziranje in razumevanje

Lamovec, 1984

prednosti intervjuja
Prednosti intervjuja
  • Intervju nudi pomembne informacije, ki jih ne moremo dobiti na podlagi drugih, bolj strukturiranih metod:
  • primerjava verbalnih in neverbalnih vidikov (npr. skladnost verbalne vsebine ter vedenja)
  • izražanje emocij tekom intervjuja,
  • neposredno odzivanje in vrednotenje pomembnih podatkov,
  • način podajanja vsebin,
  • kognitivni stil,
  • obvladovanje in spoprijemanje s problemi itd.
intervjuji in check liste
Intervjuji in check-liste
  • Preiskava trenutnega stanja (PSE; Wing, Cooper, Sartorius)
  • Strukturiranikliničniintervju za DSM–IV (SCID; First, Spitzer, Gibbon, & Williams)
  • Kernbergovstrukturiraniintervju
  • Check-lista za mentalni status (Schinka)
  • Diagnostični intervju za DSM-IV motnje osebnosti (DIPD-IV, Zanarini in dr.),
  • Intervju za motnje osebnosti IV(PDI-IV, Widiger in dr.) in
  • Harejeva »checklista« za psihopatijo (PCP-R, Hare).
uvodni klini ni intervju morrison 1993
Uvodni klinični intervju (Morrison, 1993)
  • Uvod in predstavitev
  • Glavna pritožba
  • Spontan govor
  • Geneza aktualnih težav
  • Opis preteklosti klienta
  • Preteklost svojcev, družine
  • Prejšnje bolezni
  • Mentalni status klienta (opazovanje)
usmerjena anamneza in shultz henckejeva psihodinami na teorija nevroz
Usmerjena anamneza in Shultz-Henckejeva psihodinamična teorija nevroz
  • Temeljne potrebe: emocionalni in socialni stik, pridobivanje, posedovanje - ohranjanje, uveljavljanje, ljubezen
  • Ovire, konflikti (represivna in permisivna vzgoja)
  • Zavrtosti: intencionalna, kaptativna, retentivna, agresivna, erotična, seksualna
  • Posledice zavrtosti: pasivnost, iluzorna pričakovanja, lagodnost, nadkompenzacije, nadomestne zadovoljitve, težave v socialnem življenju in pri delu
strukture osebnosti
Strukture osebnosti
  • Shizoidna
  • Depresivna
  • Anankastično - obsesivna
  • Histerična
intervju za na rtovanje psihoterapije shultz henckejeva usmerjena anamneza
Intervju za načrtovanje psihoterapije: Shultz-Henckejeva usmerjena anamneza
  • Simptomatika
  • Geneza
  • Osebnost pacienta
  • Sprožilna situacija
  • Dodatna vprašanja
  • Končno vprašanje
simptomatika
Simptomatika
  • Spontan opis vsakega simptoma,
  • časovna determiniranost
  • Podrobnejši opis
  • Situacijske okoliščine
geneza
Geneza
  • osebnost staršev,
  • sorojenci,
  • porod-razvoj,
  • predšolska doba,
  • šolanje,
  • poklicni izbor,
  • primordialna simptomatika,
  • prvi spomin,
  • puberteta in erotični razvoj
osebnost pacienta
Osebnost pacienta
  • Erotično seksualno področje
  • Odnosi z ljudmi
  • Življenjska filozofija in pričakovanja
  • Odnos do materialnih dobrin in denarja
spro ilna situacija
Sprožilna situacija
  • Kdaj ste opazili težave, v kakšnih okoliščinah? (npr. ob neuspehu, uspehu, ločitvi, izgubi, konfliktu itd)
dodatna vpra anja
Dodatna vprašanja
  • Inicialne sanje
  • Tri želje
  • Najljubše
  • Loterija
  • Vsemogočnost
  • Hobi
  • Sanjarjenje
kon no vpra anje
Končno vprašanje
  • Kaj mislite, zakaj smo toliko govorili o vašem življenju?
  • Pričakovanja?
  • Cilji terapije?
diagnosti na ocena na podlagi usmerjene anamneze
Diagnostična ocena na podlagi Usmerjene anamneze
  • Struktura osebnosti
  • Prevladujoči obrambno - varovalni mehanizmi
  • Temeljni konflikti (oz. deficiti)
  • Razvojne značilnosti
  • Simptomatika (psihodinamski pomen)
  • Uvidevanje psihogeneze in ocena bolezenskega pritiska
prognosti na ocena
Prognostična ocena
  • Simptomatika (trajanje, motnje pri delu, organske posledice, sekundarna bolezenska korist, funkcionalni ali rekonstrukcijski bolezenski pritisk)
  • Osebnostna struktura (teža razvojnih obremenitev, obseg zavrtosti - motenj, obseg posledic zavrtosti – motenj, teža sprožilnih situacij, teža stabilizirajočih faktorjev, socialna prilagodljivost, inteligentnost in druge sposobnosti, emocionalna odzivnost in vzpostavljanje socialnih stikov.
  • Socialni pogoji (urejenost življenjskih pogojev, poklicna uspešnost, možnost za izvedbo terapije)
  • Somatsko biološki pogoji (starost, somatsko stanje, konstitucija)
na rt terapije
Načrt terapije
  • Na podlagi diagnostične in prognostične ocene:
  • Določimo vrsto in trajanje psihoterapije
  • Cilje
  • Postopke za dosego ciljev
kernbergov strukturirani intervju
Kernbergov strukturirani intervju
  • za oceno osebnostne organizacije:
  • Nevrotična/normalna
  • Mejna
  • psihotična
kriteriji za razmejitev osebnostnih organizacij
Kriteriji za razmejitev osebnostnih organizacij
  • Stopnja organizacije identitete - raven integracije predstav o selfu, ki vključuje celotno osebnost s telesno in psihično organizacijo.
  • Obrambni mehanizmi - dejavnost, s katero se zmanjšuje ali odstrani vsakršno spremembo, ki bi lahko ogrožala celovitost in obstojnost biopsihološke enote, prilagoditev psihičnega organizma.
  • Realitetna kontrola - pomeni sposobnost diferenciacije selfa od ne-selfa oz. reprezentacij selfa in objekta, intrapsihičnega od zunanjih izvorov percepcije in stimulusov, sposobnost (realističnega) vrednotenja svojih afektov, vedenja in (vsebine) mišljenja v okviru običajnih socialnih norm
identitetna zmedenost
Identitetna zmedenost
  • slabo integriran koncept selfa in pomembnih drugih oseb,
  • subjektivni občutek praznine,
  • nasprotujoča si doživljanja sebe,
  • nasprotujoče si vedenje, ki ne more biti integrirano na emocionalno smiselen način,
  • površne, plitve, enolične in revne percepcije drugih,
  • nesposobnost  pomembnih  interakcij z drugimi. Medosebni odnosi so nestabilni, plitvi, neempatični, nerazumevajoči, konfliktni, hladni, netaktni itd,
  • pomankljiva integracija nadjaza. Prisotne so težave glede identifikacije z etičnimi vrednotami in ni možnosti doživljanja normalnih občutij krivde.

Kernberg, 1986

ocena razvojne ravni obrambno varovalnih mehanizmov
Ocena razvojne ravni obrambno-varovalnih mehanizmov
  • Prisotnost nezrelih obramb kot so:
  • Utajitev – izključitev, negacija
  • Projekcijska identifikacija
  • Odreagiranje (Acting-out)
  • Somatizacija (acting-in)
  • Razcep (splitting)
ocena realitetne kontrole v klini ni situaciji
Ocena realitetne kontrole (v klinični situaciji)
  • odsotnost  halucinacij in zmotnih prepričanj oz. blodenj. Če so bile prisotne v preteklosti, mora obstajati zmožnost popolnega vrednotenja teh, vključno s sposobnostjo izražanja ustrezne skrbi ali osuplosti ob tem,
  • odsotnost velike neustreznosti ali bizarnosti čustvovanja (afektov), mišljenja (vsebine) ali vedenja,
  • sposobnost empatije z diagnostikom (opažanji drugih) in zmožnost presoje (preteklih) neustreznih, zmedenih afektov, vedenja, vsebine mišljenja, znotraj okvira socialnih norm.
strukturalni intervju v psihoterapevtskem procesu
Strukturalni intervju v psihoterapevtskem procesu
  • Diagnostična faza se prepleta s terapevtskim procesom
  • Uporaba psihoanalitičnih tehnik kot diagnostični preizkus, npr. konfrontacije projekcijske identifikacije.
vedenjsko kognitivni intervju
Vedenjsko-kognitivni intervju
  • Opis problema, okoliščin in posledic z:
  • vedenjskega (npr. disfunkcionalno vedenje, strategije izogibanja, soočenje)
  • kognitivnega (npr. prepričanja, misli, predpostavke o problemu)
  • čustvenega (npr. modaliteta, intenzivnost)
  • medosebnega in
  • fiziološkega (npr. odraz težav na telesni ravni) vidika
  • Analiza problema: Kaj? Kdaj? Kje? Kako pogosto? S kom? Kako vznemirjajoče?
  • Funkcionalna analiza vedenja (Skinner, 1953) se nanaša na analizo dejavnikov, ki pripeljejo do določenega vedenja (ki je naučeno) in analizo posledic le-tega (okrepitve).
  • Ocenjevanje vedenja in doživljanja (1-10)
personolo ki intervju
Personološki intervju
  • Personološke metode: longitudinalno raziskovanje, analiza posameznikovih zgodb, psihobiografije,
  • Freud, Erikson, Murray, Alexander
  • Navodilo: Opišite svoje življenje kot bi bila knjiga sestavljena iz več poglavij.
personolo ki intervju1
Personološki intervju
  • Kot pripomoček za identifikacijo ključnih dogodkov, pomembnih oseb, tem in problemov, osebnih ideologij, doživljanj in pričakovanj, ki nastopajo v posameznikovem življenju
  • Gradnjo identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije mitičnih življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo spominov preteklosti, doživljanja sedanjosti in predvidevanj prihodnosti.
  • Pri tem ni tako pomembno kaj se je v resnici zgodilo kot pa kako posameznik interpretira svojo preteklost in predvideva bodočnost.
  • Osebni mit je ključnega pomena za razumevanje osebnosti.
kriteriji za identificiranje pomembnosti narativnih informacij
Kriteriji za identificiranje pomembnosti narativnih informacij
  • Primarnost: Tisti podatki, ki se pojavljajo prvi, so bolj pomembni (npr. zgodnji spomini in izkušnje, prve izjave v intervjuju in terapiji);
  • Pogostost. Material, ki se pogosto pojavlja je pomemben. Po Alexandru teme, ki se ponavljajo, kažejo na očiten, zavesten izraz shem;
  • Edinstvenost. Podatki, ki so nenavadni in izstopajo iz konteksta pripovedi, kažejo na pomembne psihične procese in vsebine;
  • Zanikanje. Aktivna negacija opozarja na dinamske procese, nezavedne vsebine in vključenost obrambnih mehanizmov;
  • Poudarki. Ocenjevalec mora biti pozoren na vsebine, ki jih klient preveč poudarja ali zanemarja;
  • Izpuščeni podatki. V ozadju je lahko specifična psihodinamika in čustva;
  • Distorzije (npr. Freudovski spodrsljaji): tudi lahko opozarjajo na pomembne (nezavedne) psihične procese;
  • Izolacija: Nelogična sosledja, nekonherenten potek pripovedi lahko kaže na pomembne elemente pripovedi;
  • Nedokončanost: Pripovedovalec, ki nenadoma konča oz. ne dokonča zgodbe, ki spreminja temo, opozarja na pomembne dinamske elemente.

Alexander, 1990

opisi
Opisi
  • Opišite sebe (5 minut)
  • Opišite vam pomembno osebo (5 minut)
  • Opišite svoj odnos s pomembno osebo (5 minut)
ocenjevalne lestvice self in objektnih reprezentacij
Ocenjevalne lestvice self in objektnih reprezentacij
  • Konceptualna raven objektnih odnosov (Blatt in dr., 1997, 1988)
  • Diferenciacija v odnosu self –drugi (Diamond in dr., 1991)
  • Vsebinske, tematske skale (npr. čustvovanje, toplina, ambicije, uspešnost) (Diamond in dr., 1991)
ocenjevanje konceptualne ravni self in objektnih reprezentacij
Ocenjevanje konceptualne ravni self in objektnih reprezentacij
  • Senzomotorična - preoperativna raven:opis osebe večinoma temelji na odnosu s subjektom, ki je gratifirajoč ali frustrativen. Opis ima osebno, subjektivno noto, ki ne daje vtisa, da gre za ločeno in neodvisno osebnost.
  • Konkretna - perceptualna raven: Oseba je opisana kot ločen objekt, vendar je opis večinoma konkreten, literaren, pogosto so prisotne fizične, zunanje lastnosti ali formalni osebni podatki
  • Zunanja ikonična raven: opis vsebuje funkcionalne atribute in enotne aktivnosti.
  • Notranja ikonična raven predstavlja opis notranjih lastnosti, kot so vrednote, čustva, razmišljanja. V obeh primerih ikoničnega opisa je predstavitev enodimenzionalna.
  • Konceptualna raven: Oseba je predstavljena v obliki integrirane, dinamične in kohezivne sinteze različnih opisov
intervju za odkrivanje nepristnega vedenja
Intervju za odkrivanje nepristnega vedenja
  • Nenavadni simptomi
  • Nenavadna kombinacija simptomov
  • Pretirana izraženost simptomov
  • Neskladnost verbalnega in neverbalnega vedenja
  • Primer: M-FAST, SIRS
motivacijski intervju
Motivacijski intervju
  • V okviru motivacijskega postopka
  • Za krepitev motivacije za zdravljenje pri odvisnih osebah
terapevtska na ela motivacijskega postopka
Terapevtska načela motivacijskega postopka
  • Empatija
  • Razvijanje ambivalentnega odnosa do pitja (kognitivna disonanca)
  • Izogibanje prepričevanju
  • Izogibanje nastajanju odpora
  • Podpiranje pacientove samoučinkovitosti, samoaktivnosti in lastne izbire
klini no psiholo ko opazovanje
Klinično psihološko opazovanje
  • Pomen vedenja pri razumevanju “globlje” osebnosti
  • Teorija izraznega in prilagoditvenega vedenja
  • Razumevanje neverbalnega vedenja
vidiki klini no psiholo kega opazovanja
Vidiki klinično psihološkega opazovanja
  • Videti pomeni verjeti (podatki v intervjuju so lahko pristranski).
  • Opazovanje vedenja je eno osnovnih oblik laičnega in strokovnega (znanstvenega) ocenjevanja osebnosti drugih ljudi.
  • Za razliko od laičnega pristopa je strokovno opazovanje načrtovano, sistematično, objektivno.
  • Strokovno opazovanje predvideva priprava načrta kaj, kako in kdaj bomo opazovali in vrednotili.
  • Pri klinično psihološkem opazovanju uporabljamo bolj ali manj strukturirane metode (kvalitativni, literarni opis – splošni vtis, bolj ali manj kvantificirane ocenjevalne sheme in check-liste) s katerimi merimo vedenje.
vrste opazovanja
Vrste opazovanja
  • Naturalistično opazovanje: v naravnem okolju opazovanca. Slabosti: zahteva veliko časa in sredstev, problem zagotovitve “naravnega” okolja (večina ljudi se vede drugače, če vedo, da so opazovani, ni nujno, da se bo takrat pojavilo želeno vedenje).
  • Opazovanje v nadzorovanih pogojih: načrtovano, simulirano, sistematično, “nenaravno”
  • Samoopazovanje (tudi kot terapevtska tehnika – dnevniki, beleženje misli, čustev povezanih z vedenjem. Slabost: problem motivacije)
stopnje opazovanja
Stopnje opazovanja
  • Ustvarjanje splošnega vtisa
  • Sistematična, analitična eksploracija vseh podrobnosti (spremenljivk, vidikov) vedenja posameznika za katere predpostavljamo, da imajo diagnostičen pomen.
  • Usmerjeno opazovanje je namenjeno zbiranju informacij o vedenju posameznika, ki je povezano z njegovim ključnim problemom (funkcionalna analiza vedenja)
  • Eksperimentalno “provociranje” vedenja, ki ga želimo opazovati.
kaj je predmet opazovanja pri ustvarjanju prvega vtisa
Kaj je predmet opazovanja pri ustvarjanju “prvega vtisa”?
  • Telesni videz
  • Način oblačenja
  • Splošna orientacija
  • Kakovost medosebnega stika
  • Sposobnost podajanja problema
  • Odnos do predstavljene vsebine
  • Razpoloženje in čustvene spremembe tokom seanse
  • Čustveni odnos do sebe, sogovornika in oseb o katerih govori
  • Splošen vtis o pacientu in vzdušju seanse
  • Druge posebnosti

Berger, 1978

sistemati no opazovanje
Sistematično opazovanje
  • Vnaprej pripravljene ocenjevalne lestvice in check-liste, ki se nanašajo na posamezne vidike vedenja
  • Pravila:
  • Čas, kraj, situacija opazovanja
  • Definicija opazovanega
  • Način izvedbe, vrednotenja in klasificiranja podatkov
  • Pravila, ki jih mora upoštevati opazovalec in program akcije
ocenjevalne skale vedenja
Ocenjevalne skale vedenja
  • Nominalne skale (je – ni prisotno) dajejo kvalitativne podatke
  • Ordinalne, numerične skale (1,2,3,…) dajejo kvantitativne podatke.
  • Napake pri ocenjevanju: “halo efekt” – vpliv splošne sodbe na posamezno oceno, pripisovanje uspeha/neuspeha zunanjim in notranjim dejavnikom
analiza vedenja kot pomo pri odkrivanju la i
Analiza vedenja kot pomoč pri odkrivanju laži
  • Po laičnem prepričanju je namerno napačno predstavljanje in laži mogoče odkriti na podlagi neverbalnega vedenja (npr. anksioznosti: (spreminjanje telesnega položaja, uslužne kretnje, nameščanje roke čez usta, zmanjševanje očesnega stika).
  • Osebe, ki se lažno predstavljajo, želijo skriti to nevrozo, posledica tega pa je nespontano, rigidno, inhibirano oz. pretirano nadzorovano vedenje.
  • Analize video posnetkov odkrivajo t.i. mikroemocije pred poskusom prikrivanja, kar kaže, da je pristna čustva vseeno težko prikriti.
  • Po Ekmanu (2001) so najbolj pomembna čustvena stanja, ki spremljajo namerne prevare, občutek krivde, strah in vznemirjenje.
  • Vendar so raziskave uspešnosti odkrivanja laži z analizo vedenja pokazale, da ta metoda ni preveč učinkovita. Enaka in podobna čustva vzbujajo tudi mnoge druge situacije.
  • Ni nobenega vedenjskega vzorca, ki bi bil edinstveno in neposredno povezan s prevarami.

Vrij, 2005

fiziolo ke in medicinske metode kot pomo pri ocenjevanje psiholo kih fenomenov
Fiziološke in medicinske metode kot pomoč pri ocenjevanje psiholoških fenomenov
  • Medicinske laboratorijske preiskave (npr. analiza urina, krvi, las in izdihanega zraka pri odkrivanju zaužitih psihoaktivnih snovi),
  • Poligraf: registracija psihofizioloških reakcij, kot so galvanske reakcije kože, ritem dihanja in kardiovaskularne aktivnosti, ki spremljajo odgovore na pomembne informacije,
  • Biofeedback – za nadzor psihosomatskih reakcij
  • intervjuji, podprti z zaužitimi zdravili, in
  • Penilna plethismografija (merjenje spolne vzburjenosti z neposrednim merjenjem erekcije spolnega organa ali fizioloških sprememb, ki spremljajo vzburjenje kot reakcijo na različne stimuluse)
  • EEG – elektroencefalografija, merjenje možganskih valov
  • fMRI – Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco
ad