Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 18

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA (2) 1. JUNIJ 2011 PowerPoint PPT Presentation


  • 67 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

. . SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA (2) 1. JUNIJ 2011. A. MAKROEKONOMSKI UČINKI PREDLAGANIH SPREMEMB *. Predpostavke: Pri izračunih smo uporabili CGE model slovenskega gospodarstva Vzpostavi se dohodninski sistem, ki je veljal v letu 2006

Download Presentation

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA (2) 1. JUNIJ 2011

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA (2)1. JUNIJ 2011


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

A. MAKROEKONOMSKI UČINKI PREDLAGANIH SPREMEMB *

  • Predpostavke:

  • Pri izračunih smo uporabili CGE model slovenskega gospodarstva

  • Vzpostavi se dohodninski sistem, ki je veljal v letu 2006

  • Delodajalcem se poviša plačilo socialnih prispevkov za 6 odstotnih točk

  • DDV se poviša za 10%.

*Izračun pripravil dr. Boris Majcen, IER Ljubljana


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Razlaga:

A.

Simulacija skupnih učinkov vseh treh predlaganih sprememb (vzpostavitev dohodninskega sistema iz leta 2006, povišanje socialnih prispevkov delodajalcev in dvig DDV) kaže na pričakovan rezultat – padec BDP, zasebne potrošnje , zunanjetrgovinske menjave , zaposlenosti in dvig brezposelnosti. Dohodninski sistem 2006 namreč zmanjšuje razpoložljiv dohodek gospodinjstev, enako dvig DDV, kar vpliva na znižanje potrošnje. Po drugi strani pa dvig socialnih prispevkov delodajalcev dviguje stroške dela in posledično zmanjšuje konkurenčnost, proizvodnjo, izvoz in na koncu tudi zmanjšuje povpraševanje po delovni sili in s tem vpliva na znižanje zaposlenosti in dvig brezposelnosti.

B.

Če bi upoštevali tudi predpostavko endogene zaposlenosti v vseh dejavnostih, tudi v javnem sektorju, bi bili rezultati dodatno slabši, ker bi povečanje prispevkov delodajalcev vplivalo povratno tudi na povpraševanje po delovni sili.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

2. Prilagoditev sistema socialnih prispevkov

Strošek dela je pomemben omejitveni element konkurenčnosti. V mednarodnih primerjavah Slovenija izstopa predvsem glede višine prispevkov za socialno varnost. Ureditev plačevanja prispevkov z neomejeno osnovo za prispevke (z izjemo nekaterih kategorij davčnih zavezancev), je mednarodno nekonkurenčna in povzroča davčno izogibanje, t.i. iskanje takšnih oblik izplačila dohodkov, ki s prispevki niso obremenjeni.*

Zahteve za spremembe v sistemu financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in uveljavitev dodatnega obveznega zavarovanja za dolgotrajno nego starejših bi povzročile:

  • Povečanje prispevne stopnje v zdravstvu za 2 odsotni točki.

  • Prenos dela sredstev iz pokojninskega in zdravstvenega sistema za nov sistem dolgotrajne nege brez uveljavitve nove prispevne stopnje za dolgotrajno.

  • Če se predpostavka o prenosu dela sredstev ne upošteva, potrebujemo dvig prispevne stopnje za dve odsotni točki tudi zaradi dolgotrajne nege.

    Zahteva za izenačitev obremenitve delodajalcev in delodajalcev s prispevki bi povzročila:

  • Zaračunavanje dodatnega prispevka za zdravstvo za delodajalce v višini 2 odstotnih točk.

  • Dodatno povečanje prispevnih stopenj za delodajalce za 4 odstotne točke.

    _____________

    * Mejna efektivna davčna stopnja dohodka v Sloveniji presega 60%. To pomeni, da je za osebo/davčnega zavezanca, ki je v najvišjem dohodninskem razredu in plača vse socialne prispevke vsak dodatno zaslužen evro prihodka obdavčen več kot 60%. V Danski je mejna efektivna davčna stopnja 59,6%.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Vpliv takšnega dviga socialnih prispevkov (v višini 2, 6 oziroma 8 odstotnih točk) na makroekonomske agregate in javne finance bi bil naslednji:

Tabela 14: Makroekonomski učinki – realne spremembe v % glede na osnovni scenarij

Vir: Čok, Majcen, IER; * Sprememba v odstotnih točkah

Opomba: Predpostavka izračunov je, da država ohranja nespremenjen delež potrošnje v BDP. Povečanje socialnih prispevkov torej znižuje državni primanjkljaj in s tem povečuje skupno varčevanje ter investicije. Merimo kratkoročni učinek povečanja stopenj socialnih prispevkov delodajalcev.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

To bi hkrati povečalo skupno obremenitev s prispevki s sedanjih 38,2% na 40,2%, 44,2% do 46,2%, efektivno seveda več za zavezance z večkratnikom povprečne plače. Za delodajalce bi bil to dvig s 16,1% na 18,1%, 24,1% oziroma 26,1%. Takšen scenarij bi močno poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Sprememba načina financiranja zdravstvenega zavarovanja torej zahteva nacionalno oblikovanje košarice pravic iz obveznega zavarovanja in nevtralizacijo potencialnega povečanja prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje z uveljavitvijo zgornje meje zavarovalne osnove za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

B. FISKALNI UČINKI SPREMEMB DOHODNINE*

1. Uvedba celotnega sistema dohodnine, kot je veljal v letu 2006 (pred zadnjim ciklom dohodninskih reform). Cedularni dohodki niso upoštevani.

Dejanska dohodninska lestvica v letu 2010

Dohodninska lestvica v letu 2010, če bi veljal sistem dohodnine iz leta 2006*

*Izračun pripravil dr. Boris Majcen, IER Ljubljana in dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Dejanski parametri v letu 2010 ter parametri v letu 2010, če bi veljal sistem dohodnine iz leta 2006* (v EUR)

1 – Olajšava za ostale vzdrževane družinske člane je enaka olajšavi za prvega otroka

2 – Davčna osnova ne sme presegati 24% posameznikovih prispevkov za PIZ oz. zneska iz tabele

3 – Olajšava za posebne namene ne sme presegati 2%/4% posameznikove davčne osnove

4 – Ne usklajuje se olajšava za »samozaposlene novinarje in kulturne delavce«


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Rezultati: povprečni neto dohodek po plačilu dohodnine, agregatni znesek dohodnine, Ginijev koeficient. Upoštevani so samo zavezanci, ki dejansko plačajo dohodnino

Razlaga: vrnitev na sistem dohodnine iz leta 2006 bi v letu 2010 prinesla dodatnih 294,8 mio EUR dohodnine (razlika med 2.250,8 in 1.956,0), s tem da bi se povprečni neto dohodek po decilnih skupinah različno zmanjšal. Najbolj bi se zmanjšal v prvi decilni skupini, za -4,9%, najmanj pa v zgornji, za -1,9%).


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

2. Uvedba dodatnega dohodninskega razreda v obstoječi lestvici iz leta 2011, z različnimi mejami in 45% ali 50% mejno davčno stopnjo (MDS) ostali parametri dohodnine nespremenjeni

Obstoječa dohodninska lestvica (2011):

naddoMDS

--------------------------------------------------------------

07.634,40 16%

7.634,40 15.268,7727%

15.268,77 41%

--------------------------------------------------------------

Rezultat

Razlaga: uvedba dodatnega razreda s 50% MDS za osnovo nad 40.000 EUR prinese 41,9 mio EUR dodatne dohodnine (»progresivna« dohodnina za leto 2011, brez teh sprememb, je sicer v uporabljenem modelu ocenjena na 1.989,4 mio EUR)

 Uvedba dodatnega (višjega) razreda ima torej omejen fiskalni potencial. Večje agregatne zneske dohodnine je mogoče zbrati zgolj z dodatno obremenitvijo tudi nižjih dohodkovnih razredov.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

C. UČINKI UVEDBE SOCIALNE KAPICE IN MOŽNI KOMPENZACIJSKI FISKALNI UKREPI

Scenarij 1: Kapica na socialne prispevke pri 45.000 EUR

Parametri:

  • Kapica pri 45.000 EUR

  • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 45.000 EUR in 45% MDS

  • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25%

  • Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela

  • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP)

    Scenarij 1

    Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Scenarij 2: Kapica na socialne prispevke pri 50.000 EUR

Parametri:

  • Kapica pri 50.000 EUR

  • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 50.000 EUR in 45% MDS

  • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25%

  • Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela

  • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP)

    Scenarij 2

    Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Scenarij 3: Kapica na socialne prispevke pri 45.000 EUR in dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%)

Parametri:

  • Kapica pri 45.000 EUR

  • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 45.000 EUR in 45% MDS

  • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25%

  • Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela

  • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP)

  • Dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%)

    Scenarij 3

    Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Scenarij 4: Kapica socialnih prispevkov pri 63.500 EUR in dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki (za 18,1%)

Parametri:

  • Kapica pri 63.500 EUR (ocenjena vrednost 3,5 kratnika povprečne plače za 2011 na podlagi podatkov o povprečnih plačah iz leta 2010, kar je v skladu z ZPIZ-2 višina kapice za samozaposlene)

  • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 63.500 EUR in 45% MDS

  • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25%

  • Polni prispevki na vse dohodke iz dela

  • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP)

  • Dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%)

    Scenarij 4

    Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

D. OCENA DOHODNINE NA PODLAGI PREDLOGA FISKALNEGA SVETA - MAJ 2011*

Obstoječa dohodninska lestvica (2011):

OsnovaMDS

do 7.634,40 16%

7.634,40-15.268,7727%

nad 15.268,7741%

Obstoječa splošna olajšava (2011)

Agregatna ocena »progresivne« dohodnine za 2011 v našem modelu: 1.989,4 mio EUR

*Oceno pripravil dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Predlog Fiskalnega sveta

(Dnevnik; Fiskalni svet: Slovenija potrebuje davčno reformo, Slovenija - ponedeljek, 30.05.2011)

OsnovaMDS

do 3.00010%

3.000-10.00016%

10.000-20.00025%

20.000-40.00035%

nad 40.00041%

Splošna olajšava: 6.000 (enotna za vse zavezance)

Ostali parametri ostanejo nespremenjeni.

Agregatna ocena »progresivne« dohodnine za 2011 v uporabljenem modelu: 1.263,5 mio EUR

(-725,9 mio EUR oz. -36,5%).


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

E. Skupna davčna obremenitev posameznega zaposlenega brez otrok v letu 2010 – primerjava med državami*

*Izračun pripravil M. Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani


Spremembe pokojninskega sistema 2 1 junij 2011

Tabela 1: Osnova za obračun prispevkov samozaposlenih iz januarja 2010

Vir: DURS, www.durs.gov.si


  • Login