Download
1 / 11
110 likes | 242 Views
Knjižnična izposoja in prodaja knjig v Evropi. Miha Kovač. Kaj se dogaja z branjem v Evropski uniji?. Dobra novica: raziskave Eurobarometra kažejo, da se je med leti 2001-2007 število bralcev v EU povečalo, število nebralcev pa zmanjšalo.
E N D
Kaj se dogaja z branjem v Evropski uniji? • Dobra novica: raziskave Eurobarometra kažejo, da se je med leti 2001-2007 število bralcev v EU povečalo, število nebralcev pa zmanjšalo. • Slaba novica: tako je zato, ker je Eurobarometer med leti 2001-2007 spremenil metodologijo merjenja bralnosti. • V ZDA se je med leti 1982-2002 število nebralcev povečalo za 10%. • Morala zgodbe: v resnici ne vemo, kaj se v EU dogaja z bralnimi navadami.(tabela 1)
S čim je povezano branje knjig v EU? • Načeloma velja, da višja kot je izobraženost prebivalstva, več je bralcev knjig. Izjema so nekatere nove članice EU, kjer je izobrazbena struktura prebivalstva podobna kot v starih članicah, a je bralcev knjig bistveno manj. • Značilen primer sta Danska in Slovenija: če ima v obeh državah nekaj več kot 80% prebivalstva končano srednješolsko izobrazbo, je v Sloveniji še enkrat več ne-bralcev kot na Danskem.
Razlogi za te razlike? • Hitro vključevanja prebivalstva v izobrazbeni sistem? • Slab izobraževalni sistem, ki ne navaja na permanentno izobraževanje? • Različne kulturne tradicije?
Vpliv drugih medijev: • Čas, ki ga povprečen prebivalec neke države preživi pred televizorjem, je obratno sorazmeren s številom prebranih knjig. • Čas, ki ga povprečen prebivalec neke države preživi na svetovnem spletu, je premo sorazmeren s številom prebranih knjig. • Projekcija: to razmerje bo sčasoma postalo podobno razmerju med branjem knjig in gledanjem televizije.
Knjižnična prodaja in izposoja • V Evropi ni jasnega razmerja med prodajo in izposojo knjig. Teza, da dobra knjižnična mreža spodbuja prodajo knjig, je mit. Res pa je, da dobra knjižnična mreža niža število nebralcev. • Načeloma velja, da si v manjših jezikovnih skupnostih več ljudi knjige sposoja kot jih kupuje. To je povezano z kulturno politiko in visokimi proizvodnimi stroški na izvod knjige.
Kaj vse to pomeni? • Slovenija še zdaleč ni dosegla zgornje meje zaznanih bralnih navad in porabe knjige. • Trenutni trendi in konkurenca drugih medijev zmanjšujejo čas, ki ga ljudje namenjajo knjigi. Kvaliteta preživetja knjige je zato odvisna od sposobnosti tistih, ki se s knjigo poklicno ukvarjajo. • Spremembe v digitialnem okolju zahtevajo nekonvencionalne rešitve.
