Vreme
Download
1 / 53

VREME - PowerPoint PPT Presentation


  • 245 Views
  • Uploaded on

VREME. Stane Arh marec 2012

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' VREME' - lynley


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
Vreme

VREME

Stane Arh

marec 2012

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskegaučenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.«


Napoved vremena na tv
Napoved vremena na TV

  • http://tvslo.si/#ava2.131796554;;


Vreme1
Vreme?

  • Kaj označujemo z besedo vreme?


Vreme2
Vreme!

  • Vreme je vsakokratno stanje atmosfere na določenem mestu opazovanja. Je posledica neenakomernega segrevanja zračnih gmot.

  • Opišemo ga z opisnimi parametri: jasno, oblačno, deževno, megleno, vetrovno, ...

  • Merimo parametre: temperaturo zraka, vlažnost zraka, zračni tlak, hitrost vetra, količino padavin, gostoto sevanja sonca


Napoved vremena arso
Napoved vremena - ARSO

  • http://meteo.arso.gov.si/met/sl/

  • http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/


Vreme net jesenice
Vreme.net - Jesenice

  • http://vreme.zurnal24.si/slovenija/gorenjska/jesenice/


Vreme v gorah
Vreme v gorah

  • http://hribi.net/vreme.asp

  • Spletne kamere: http://hribi.net/spletne_kamere_v_gorah


Vreme hrva ka
Vreme - Hrvaška

  • http://meteo.hr/


Vreme avstrija
Vreme - Avstrija

  • http://www.zamg.ac.at/


Vreme svet
Vreme - svet

  • http://www.weather.com/forecast/


Ozra je
Ozračje

Sestava zraka:

  • 78% dušika

  • 21% kisika

  • <1% žlahtni plini

  • prašni in dimni delci,

  • vodna para

  • Vremenski pojavi - v troposferi.

  • Stratosfera – izotermna plast


Troposfera
Troposfera

  • Troposfera predstavlja 80% celotne mase ozračja.

  • Sega 8 km nad poloma in 18 km nad ekvatorjem.

  • Vetrovi pihajo v vse smeri, tudi vertikalno.

  • Z višino se temperatura niža. Na meji s stratosfero doseže nad nami med - 50o C in - 60o C .

  • V njej nastajajo oblaki, dež, sneg, toča, itd.


Zra ni tlak
Zračni tlak

  • Zrak ima svojo težo, s katero pritiska na podlago.

  • p = F/S, enota: 1 Pa = 1 N/m2

  • Podatki so reducirani na 0o C.

  • Z višino se tlak znižuje (1 hPa na vsakih 13 m – ob morju). Podatki so preračunani vedno na nivo morske gladine (primerjava na različnih mestih).

  • Če pada tlak, je to napoved slabega vremena (več je vlage v zraku)


Padanje zra nega tlaka
Padanje zračnega tlaka

  • Počasno padanje tlaka– dolgotrajnejše padavine.

  • Hitro padanje tlaka – močne padavine in močan veter.

  • Padanje tlaka dopoldan in začne pihati zahodnik – padavine bodo v roku 24 ur.

  • Padanje tlaka dopoldan in začne pihati jugo ali sever – padavine bodo v roku 48 ur.


Nara anje zra nega tlaka
Naraščanje zračnega tlaka

  • Naraščanje tlaka popoldan – kratkotrajna razjasnitev

  • Počasno naraščanje tlaka (več dni) – daljše obdobje brez padavin. Če zapiha sever, nagla razjasnitev.

  • Močno naraščanje tlaka – hitra razjasnitev ob spremembi vetra na zahodnik ali sever.

  • Skokovito naraščanje in padanje tlaka – nestanovitno vreme.

  • Naglo znižanje tlaka (ni nujno močno) pri brezveterju, visoki temperaturi in visoki vlagi – skorajšnja nevihta


Temperatura
Temperatura

  • Sonce ogreva zemeljsko površje (1,6 kW/m2 ).

  • Temperaturo zraka merimo v senci.

  • Na 100 m višinske razlike se T spremeni za 1 do 0,5o C.

  • Temperaturni obrat (inverzija) v dolinah.

  • Adiabatska sprememba pri dviganju zraka (na 100 m dviga za 1o C pri suhem zraku in 0,5o C pri vlažnem).


Vlaga
Vlaga

  • Absolutna vlaga (g vode/m3zraka)

  • Maksimalna vlaga (rosišče)

  • Relativna vlaga

  • Pri 100 % relativni vlagi se pri ohlajanju iz zraka izloča voda:

    • Pri tleh kot rosa ali slana ali ivje

    • Višje v obliki kapljic okoli kondenzacijskih jeder (radiacijska megla – nad polji, privedena megla na stiku tople in hladne fronte - Koper). Premer kapljic < 0,01 mm.


Od kod vlaga v zraku
Od kod vlaga v zraku?

  • Kocka s stranico 1 km ima v sebi približno 10 ton vode.


Oblaki
Oblaki

Osnovni tipi oblakov:

  • Cirusi – perjasti oblaki. Nastajajo v višini 6 – 10 km. Sestavljajo jih ledeni kristali. So beli in prosojni. Običajno so znanilci poslabšanja vremena. Luna in Sonce imata pogosto „halo“ ali „šajn“.

  • Stratusi – plastoviti oblaki. Nastajajo v višini 2 – 6 km. Sestavljajo jih vodne kapljice in ledeni kristali. Luna in Sonce se le slabo vidita skozi njih.

  • Kumulusi – kopasti oblaki. Nastajajo na 0,2 –3 km. Pričajo o navpični turbulenci. Sestavljajo jih vodne kapljice.


Vrste oblakov http www paragliding slovenia si index php pid 8
Vrste oblakov http://www.paragliding-slovenia.si/index.php?pid=8


De evni oblaki
Deževni oblaki

  • Deževne oblake označuje beseda „nimbo“.

  • Kumulonimbus se razvije iz kumulusa. Pri močnem vertikalnem toku seže tudi do višine 10 km.

  • Nimbostratus nastane na stiku dveh front.


Padavine
Padavine

  • Količino padavin merimo z dežemerjem (mm/m2 ) in snegomerom (mm).

    Vrste padavin:

  • Pršenje – enakomerno padanje kapljic ( d < 0,5 mm).

  • Dež – vodne kapljice so vidne (d > 0,5 mm, običajno 1 – 2 mm, največ do 7 mm - z maso 0,2 g). Hitrost padanja okoli 8 m/s.

  • Sosnežnica – dež in sneg hkrati.


Padavine1
Padavine

  • Sneg – snežinke so spojeni šesterokotni kristali.

  • Zrnat sneg – drobna bela zrna (d < 1 mm). Zrna ne odskakujejo od podlage. Pada v majhnih količinah.

  • Ledene iglice – so nerazvejani kristali v obliki iglic ali ploščic. Se v soncu leskečejo. Padajo pri jasnem in mirnem ozračju (T < -10o C)

  • Babje pšeno – bela zrna (d > 2 mm). T = 0o C.

  • Toča – velika zrna. Na prerezu se vidijo plasti. Nastaja v oblakih, kjer so kapljice podhlajene (v hitro se dvigajočih oblakih).


To a http www simatik si zascita proti toci kako nastane toca html
Toča http://www.simatik.si/zascita-proti-toci/kako-nastane-toca.html


Zrno to e http www klemenzagar com 2011 09 se lahko ponovijo lanske poplave
Zrno toče http://www.klemenzagar.com/2011/09/se-lahko-ponovijo-lanske-poplave/


Zrna to e http forum zevs si index php topic 1439 0
Zrna toče http://forum.zevs.si/index.php?topic=1439.0


Veter
Veter

  • Veter je posledice razlike v tlaku, ki nastane zaradi neenakomernega ogrevanja zemeljske površine. Piha vedno iz področja višjega tlaka proti področju nižjega tlaka.

  • Verikalni veter nastaja zaradi razlike v gostoti zraka.

  • Veter označujemo po smeri iz katere piha.

  • Smer vetra določamo z posebno vetrnico. Prosto določimo po smeri dima, po smeri plapojočih zastav, po smeri odklanjanja vej. Pokaže ga suho listje in tudi oslinjen prst.


Cirkulacija zraka na zemlji
Cirkulacija zraka na Zemlji

  • Na ekvatorju se topel zrak dviguje in se usmeri proti poloma (antipasati). Zaradi vrtenja Zemlje preide veter v zahodnik (30 – 35 stopinj zemljepisne širine) in kroži okoli Zemlje. Zaradi stalnega dotoka zraka imamo subtropsko področje visokega tlaka. Vreme je suho in sončno. Padavine so redke.

  • Pasat – prizemski veter proti ekvatorju iz severovzhoda na severni polobli.

  • Del antipasata nadaljuje pot proti poloma (tropski ali subtropski vetrovi) in se sreča s polarnimi vetrovi na okoli 60o zemlj. širine. Posledica so velike spremembe vremena.


Lokalni vetrovi http accord international net caress cast iron farm fence
Lokalni vetrovi http://accord-international.net/caress-cast-iron-farm-fence/

  • Fen – topel, suh in padajoč veter v alpskih dolinah. V nekaj urah povzroči pozimi otoplitev za 10o C.


Lokalni vetrovi
Lokalni vetrovi

  • Burja – hladen, sunkovit veter, pretežno SV veter (Primorje, Vipavska dolina, Senj). Na morju hitro oslabi in se spremeni v enakomeren veter.


Lokalni vetrovi1
Lokalni vetrovi

  • Anticiklonalna burja – nad Srednjo Evropo je anticiklon, ki potiska hladen zrak iz notranjosti čez hribovja v nižine oziroma obalne predele. Veter je suh, hladen, nebo je vedro (adiabatno razpenjanje), le na robovih gorovij, s katerih se burja spušča, opazimo oblačne kape (v Vipavski dolini t.i. pojav zastave). Ko se kapa veča, se burja krepi. Najmočnejša je okoli poldneva. Piha po celem Jadranu.


Lokalni vetrovi2
Lokalni vetrovi

  • Ciklonalna burja  - ciklon se nahaja na južnem Jadranu oziroma v okolici Jadrana. To območje želi burja zapolniti in tako zapiha iz notranjosti proti nižinskim, obalnim delom. V tem primeru veter s seboj prinaša oblake in slabo vreme. Velikokrat prihaja do obilnega deževja. Je zelo lokalna. Pogosto ena vrsta burje prehaja v drugo.


Ciklon depresija
Ciklon (depresija)

  • Potujejo od zahoda proti vzhodu.

  • Običajno se vriva topli zrak z juga v hladne zračne gmote. Mrzli zrak obkroža topli sektor od vzhoda preko severa do zahoda.

  • Na severnem delu – sklenjeno padavinsko območje.

  • Na vzhodu padavinsko območje pred toplo fronto.

  • Na zahodu padavinsko območje za hladno fronto.


Slike frontalne motnje
Slike frontalne motnje

  • http://shrani.si/files/frontenxwt.pdf



Vreme ob topli fronti
Vreme ob topli fronti

  • Poviša se temperatura in spremeni smer vetra.

  • Topli zrak se počasi vzpenja po umikajočem hladnem.

  • Počasi pada tlak.

  • Pojavijo se oblaki (siriusi -> stratusi -> nimbostratusi).

  • Nagib med frontama je manjši kot pri hladni. (Vertikalno dviganje je počasnejše)

  • Topla fronta potuje počasneje od hladne.

  • Frontalna površina sega od 100 – 1000 km.

  • Veter spremeni smer in počasi se jača.

  • Padavine so enakomerne in zmerne.


Znaki tople fronte
Znaki tople fronte

  • Sonce je bledikasto, halo okoli Lune in Sonca.

  • Nebo je bledikasto, visoki in tanki oblaki na zahodu.

  • Motna siva površina jezer

  • Umazano rdeče obarvano večerno nebo.

  • Pri sončnem zahodu svetloba na vrhovih izgine.

  • Slaba rosa

  • Megla se dviga iz dolin in se razkraja.

  • Ne zamenjaj znakov s fenom!



Vreme ob hladni fronti
Vreme ob hladni fronti

  • Pod topli zrak se vriva težji hladnejši zrak.

  • Zračni tlak začne naraščati.

  • Po kratkotrajni razjasnitvi začne oblačnost naraščati.

  • Pojavijo se kopasti oblaki.

  • Veter spremeni smer (iz SZ). Sledi znatna ohladitev.

  • Dežuje za hladno fronto.

  • Izdatni nalivi, ki jih spremljajo frontalne nevihte. Poleti lahko celo sneži.

  • Frontalna motnja sega do 100 km. Predhodni znaki so neizraziti, ker je nagib meje obrnjen proč od nas.

  • Če je temperaturna razlika velika, lahko ob morju nastanejo zračni vrtinci (trombe).


Staranje ciklonov
Staranje ciklonov

  • Topla in hladna fronta sta jasno ločena samo pri mladih ciklonih.

  • Hladna fronta potuje hitreje, zato jo dohiti in izrine topel zrak v višino (okluzija). Okluzija je enotno razpotegnjeno padavinsko območje. Značilno je ponovno hitro poslabšanje vremena.



Anticiklon
Anticiklon

  • Posamezne ciklone, ki potujejo proti zahodu, ločujejo vmesni grebeni visokega zračnega tlaka (hladen zrak). Zato so obdobja lepega vremena kratka.

  • Dolgo obdobje lepega vremena sledi šele po prehodu vseh ciklonov.

  • Zrak se spušča in adiabatsko segreva, zato se oblačnost topi. Jasno vreme.

  • Hladna tla so vzrok za meglo v kotlinah in močno roso.


Znaki za anticiklon
Znaki za anticiklon

  • Poleti popoldan nastajajo kopasti oblački okoli vrhov. Zvečer izginejo.

  • Čez dan se pojavijo šibki vetrovi, ki zvečer poležejo.

  • Sonce obsije vrhove pri vzhodu in zahodu.

  • Na nočnem nebu se vidi malo zvezd. Zrak ni čist.

  • Lastovke visoko letajo.

  • Kokoši gredo rano v hlev.

  • Žabe kvakajo le zvečer.

  • Ob sončnem zahodu poplesavajo insekti.


Znaki za poslab anje vremena
Znaki za poslabšanje vremena

  • Mravlje hite v mravljišče in ga ne zapuščajo.

  • Čebele odstranjujejo trote.

  • Pajki silijo v hiše.

  • Deževniki prihajajo iz zemlje.

  • Žabe kvakajo preko dneva.

  • Ribe se poganjajo iz vode in dobro prijemajo.

  • Živina je nemirna zaradi obadov.

  • Mrčes nadležno pika.

  • Jezerska voda dobi zadah po ribah.

  • Smrdi iz kanalizacije.

  • Orosijo se skale in tlak.


Ciklon in anticiklon http www eurometeo com english chart
Ciklon in anticiklon http://www.eurometeo.com/english/chart


Fronte http www eurometeo com english hirlam jump slp frnt 00 00
Fronte http://www.eurometeo.com/english/hirlam/jump_SLP,FRNT-00-00


Napoved vremena na tv1
Napoved vremena na TV

  • http://tvslo.si/#ava2.131796554;;




ad