Vreme
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 53

VREME PowerPoint PPT Presentation


  • 206 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

VREME. Stane Arh marec 2012

Download Presentation

VREME

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


VREME

Stane Arh

marec 2012

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskegaučenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.«


Napoved vremena na TV

  • http://tvslo.si/#ava2.131796554;;


Vreme?

  • Kaj označujemo z besedo vreme?


Vreme!

  • Vreme je vsakokratno stanje atmosfere na določenem mestu opazovanja. Je posledica neenakomernega segrevanja zračnih gmot.

  • Opišemo ga z opisnimi parametri: jasno, oblačno, deževno, megleno, vetrovno, ...

  • Merimo parametre: temperaturo zraka, vlažnost zraka, zračni tlak, hitrost vetra, količino padavin, gostoto sevanja sonca


Napoved vremena - ARSO

  • http://meteo.arso.gov.si/met/sl/

  • http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/


Vreme.net - Jesenice

  • http://vreme.zurnal24.si/slovenija/gorenjska/jesenice/


Vreme v gorah

  • http://hribi.net/vreme.asp

  • Spletne kamere: http://hribi.net/spletne_kamere_v_gorah


Vreme - Hrvaška

  • http://meteo.hr/


Vreme - Avstrija

  • http://www.zamg.ac.at/


Vreme - svet

  • http://www.weather.com/forecast/


Ozračje

Sestava zraka:

  • 78% dušika

  • 21% kisika

  • <1% žlahtni plini

  • prašni in dimni delci,

  • vodna para

  • Vremenski pojavi - v troposferi.

  • Stratosfera – izotermna plast


Troposfera

  • Troposfera predstavlja 80% celotne mase ozračja.

  • Sega 8 km nad poloma in 18 km nad ekvatorjem.

  • Vetrovi pihajo v vse smeri, tudi vertikalno.

  • Z višino se temperatura niža. Na meji s stratosfero doseže nad nami med - 50o C in - 60o C .

  • V njej nastajajo oblaki, dež, sneg, toča, itd.


Zračni tlak

  • Zrak ima svojo težo, s katero pritiska na podlago.

  • p = F/S, enota: 1 Pa = 1 N/m2

  • Podatki so reducirani na 0o C.

  • Z višino se tlak znižuje (1 hPa na vsakih 13 m – ob morju). Podatki so preračunani vedno na nivo morske gladine (primerjava na različnih mestih).

  • Če pada tlak, je to napoved slabega vremena (več je vlage v zraku)


Padanje zračnega tlaka

  • Počasno padanje tlaka– dolgotrajnejše padavine.

  • Hitro padanje tlaka – močne padavine in močan veter.

  • Padanje tlaka dopoldan in začne pihati zahodnik – padavine bodo v roku 24 ur.

  • Padanje tlaka dopoldan in začne pihati jugo ali sever – padavine bodo v roku 48 ur.


Naraščanje zračnega tlaka

  • Naraščanje tlaka popoldan – kratkotrajna razjasnitev

  • Počasno naraščanje tlaka (več dni) – daljše obdobje brez padavin. Če zapiha sever, nagla razjasnitev.

  • Močno naraščanje tlaka – hitra razjasnitev ob spremembi vetra na zahodnik ali sever.

  • Skokovito naraščanje in padanje tlaka – nestanovitno vreme.

  • Naglo znižanje tlaka (ni nujno močno) pri brezveterju, visoki temperaturi in visoki vlagi – skorajšnja nevihta


Temperatura

  • Sonce ogreva zemeljsko površje (1,6 kW/m2 ).

  • Temperaturo zraka merimo v senci.

  • Na 100 m višinske razlike se T spremeni za 1 do 0,5o C.

  • Temperaturni obrat (inverzija) v dolinah.

  • Adiabatska sprememba pri dviganju zraka (na 100 m dviga za 1o C pri suhem zraku in 0,5o C pri vlažnem).


Vlaga

  • Absolutna vlaga (g vode/m3zraka)

  • Maksimalna vlaga (rosišče)

  • Relativna vlaga

  • Pri 100 % relativni vlagi se pri ohlajanju iz zraka izloča voda:

    • Pri tleh kot rosa ali slana ali ivje

    • Višje v obliki kapljic okoli kondenzacijskih jeder (radiacijska megla – nad polji, privedena megla na stiku tople in hladne fronte - Koper). Premer kapljic < 0,01 mm.


Od kod vlaga v zraku?

  • Kocka s stranico 1 km ima v sebi približno 10 ton vode.


Oblaki

Osnovni tipi oblakov:

  • Cirusi – perjasti oblaki. Nastajajo v višini 6 – 10 km. Sestavljajo jih ledeni kristali. So beli in prosojni. Običajno so znanilci poslabšanja vremena. Luna in Sonce imata pogosto „halo“ ali „šajn“.

  • Stratusi – plastoviti oblaki. Nastajajo v višini 2 – 6 km. Sestavljajo jih vodne kapljice in ledeni kristali. Luna in Sonce se le slabo vidita skozi njih.

  • Kumulusi – kopasti oblaki. Nastajajo na 0,2 –3 km. Pričajo o navpični turbulenci. Sestavljajo jih vodne kapljice.


Vrste oblakov http://www.paragliding-slovenia.si/index.php?pid=8


Deževni oblaki

  • Deževne oblake označuje beseda „nimbo“.

  • Kumulonimbus se razvije iz kumulusa. Pri močnem vertikalnem toku seže tudi do višine 10 km.

  • Nimbostratus nastane na stiku dveh front.


Padavine

  • Količino padavin merimo z dežemerjem (mm/m2 ) in snegomerom (mm).

    Vrste padavin:

  • Pršenje – enakomerno padanje kapljic ( d < 0,5 mm).

  • Dež – vodne kapljice so vidne (d > 0,5 mm, običajno 1 – 2 mm, največ do 7 mm - z maso 0,2 g). Hitrost padanja okoli 8 m/s.

  • Sosnežnica – dež in sneg hkrati.


Padavine

  • Sneg – snežinke so spojeni šesterokotni kristali.

  • Zrnat sneg – drobna bela zrna (d < 1 mm). Zrna ne odskakujejo od podlage. Pada v majhnih količinah.

  • Ledene iglice – so nerazvejani kristali v obliki iglic ali ploščic. Se v soncu leskečejo. Padajo pri jasnem in mirnem ozračju (T < -10o C)

  • Babje pšeno – bela zrna (d > 2 mm). T = 0o C.

  • Toča – velika zrna. Na prerezu se vidijo plasti. Nastaja v oblakih, kjer so kapljice podhlajene (v hitro se dvigajočih oblakih).


Toča http://www.simatik.si/zascita-proti-toci/kako-nastane-toca.html


Zrno toče http://www.klemenzagar.com/2011/09/se-lahko-ponovijo-lanske-poplave/


Zrna toče http://forum.zevs.si/index.php?topic=1439.0


Veter

  • Veter je posledice razlike v tlaku, ki nastane zaradi neenakomernega ogrevanja zemeljske površine. Piha vedno iz področja višjega tlaka proti področju nižjega tlaka.

  • Verikalni veter nastaja zaradi razlike v gostoti zraka.

  • Veter označujemo po smeri iz katere piha.

  • Smer vetra določamo z posebno vetrnico. Prosto določimo po smeri dima, po smeri plapojočih zastav, po smeri odklanjanja vej. Pokaže ga suho listje in tudi oslinjen prst.


Cirkulacija zraka na Zemlji

  • Na ekvatorju se topel zrak dviguje in se usmeri proti poloma (antipasati). Zaradi vrtenja Zemlje preide veter v zahodnik (30 – 35 stopinj zemljepisne širine) in kroži okoli Zemlje. Zaradi stalnega dotoka zraka imamo subtropsko področje visokega tlaka. Vreme je suho in sončno. Padavine so redke.

  • Pasat – prizemski veter proti ekvatorju iz severovzhoda na severni polobli.

  • Del antipasata nadaljuje pot proti poloma (tropski ali subtropski vetrovi) in se sreča s polarnimi vetrovi na okoli 60o zemlj. širine. Posledica so velike spremembe vremena.


Lokalni vetrovi http://accord-international.net/caress-cast-iron-farm-fence/

  • Fen – topel, suh in padajoč veter v alpskih dolinah. V nekaj urah povzroči pozimi otoplitev za 10o C.


Lokalni vetrovi

  • Burja – hladen, sunkovit veter, pretežno SV veter (Primorje, Vipavska dolina, Senj). Na morju hitro oslabi in se spremeni v enakomeren veter.


Lokalni vetrovi

  • Anticiklonalna burja – nad Srednjo Evropo je anticiklon, ki potiska hladen zrak iz notranjosti čez hribovja v nižine oziroma obalne predele. Veter je suh, hladen, nebo je vedro (adiabatno razpenjanje), le na robovih gorovij, s katerih se burja spušča, opazimo oblačne kape (v Vipavski dolini t.i. pojav zastave). Ko se kapa veča, se burja krepi. Najmočnejša je okoli poldneva. Piha po celem Jadranu.


Lokalni vetrovi

  • Ciklonalna burja  - ciklon se nahaja na južnem Jadranu oziroma v okolici Jadrana. To območje želi burja zapolniti in tako zapiha iz notranjosti proti nižinskim, obalnim delom. V tem primeru veter s seboj prinaša oblake in slabo vreme. Velikokrat prihaja do obilnega deževja. Je zelo lokalna. Pogosto ena vrsta burje prehaja v drugo.


Ciklon (depresija)

  • Potujejo od zahoda proti vzhodu.

  • Običajno se vriva topli zrak z juga v hladne zračne gmote. Mrzli zrak obkroža topli sektor od vzhoda preko severa do zahoda.

  • Na severnem delu – sklenjeno padavinsko območje.

  • Na vzhodu padavinsko območje pred toplo fronto.

  • Na zahodu padavinsko območje za hladno fronto.


Slike frontalne motnje

  • http://shrani.si/files/frontenxwt.pdf


Prerez tople fronte


Vreme ob topli fronti

  • Poviša se temperatura in spremeni smer vetra.

  • Topli zrak se počasi vzpenja po umikajočem hladnem.

  • Počasi pada tlak.

  • Pojavijo se oblaki (siriusi -> stratusi -> nimbostratusi).

  • Nagib med frontama je manjši kot pri hladni. (Vertikalno dviganje je počasnejše)

  • Topla fronta potuje počasneje od hladne.

  • Frontalna površina sega od 100 – 1000 km.

  • Veter spremeni smer in počasi se jača.

  • Padavine so enakomerne in zmerne.


Znaki tople fronte

  • Sonce je bledikasto, halo okoli Lune in Sonca.

  • Nebo je bledikasto, visoki in tanki oblaki na zahodu.

  • Motna siva površina jezer

  • Umazano rdeče obarvano večerno nebo.

  • Pri sončnem zahodu svetloba na vrhovih izgine.

  • Slaba rosa

  • Megla se dviga iz dolin in se razkraja.

  • Ne zamenjaj znakov s fenom!


Prerez hladne fronte


Vreme ob hladni fronti

  • Pod topli zrak se vriva težji hladnejši zrak.

  • Zračni tlak začne naraščati.

  • Po kratkotrajni razjasnitvi začne oblačnost naraščati.

  • Pojavijo se kopasti oblaki.

  • Veter spremeni smer (iz SZ). Sledi znatna ohladitev.

  • Dežuje za hladno fronto.

  • Izdatni nalivi, ki jih spremljajo frontalne nevihte. Poleti lahko celo sneži.

  • Frontalna motnja sega do 100 km. Predhodni znaki so neizraziti, ker je nagib meje obrnjen proč od nas.

  • Če je temperaturna razlika velika, lahko ob morju nastanejo zračni vrtinci (trombe).


Staranje ciklonov

  • Topla in hladna fronta sta jasno ločena samo pri mladih ciklonih.

  • Hladna fronta potuje hitreje, zato jo dohiti in izrine topel zrak v višino (okluzija). Okluzija je enotno razpotegnjeno padavinsko območje. Značilno je ponovno hitro poslabšanje vremena.


Prerez okludirane fronte


Anticiklon

  • Posamezne ciklone, ki potujejo proti zahodu, ločujejo vmesni grebeni visokega zračnega tlaka (hladen zrak). Zato so obdobja lepega vremena kratka.

  • Dolgo obdobje lepega vremena sledi šele po prehodu vseh ciklonov.

  • Zrak se spušča in adiabatsko segreva, zato se oblačnost topi. Jasno vreme.

  • Hladna tla so vzrok za meglo v kotlinah in močno roso.


Znaki za anticiklon

  • Poleti popoldan nastajajo kopasti oblački okoli vrhov. Zvečer izginejo.

  • Čez dan se pojavijo šibki vetrovi, ki zvečer poležejo.

  • Sonce obsije vrhove pri vzhodu in zahodu.

  • Na nočnem nebu se vidi malo zvezd. Zrak ni čist.

  • Lastovke visoko letajo.

  • Kokoši gredo rano v hlev.

  • Žabe kvakajo le zvečer.

  • Ob sončnem zahodu poplesavajo insekti.


Znaki za poslabšanje vremena

  • Mravlje hite v mravljišče in ga ne zapuščajo.

  • Čebele odstranjujejo trote.

  • Pajki silijo v hiše.

  • Deževniki prihajajo iz zemlje.

  • Žabe kvakajo preko dneva.

  • Ribe se poganjajo iz vode in dobro prijemajo.

  • Živina je nemirna zaradi obadov.

  • Mrčes nadležno pika.

  • Jezerska voda dobi zadah po ribah.

  • Smrdi iz kanalizacije.

  • Orosijo se skale in tlak.


Ciklon in anticiklon http://www.eurometeo.com/english/chart


Fronte http://www.eurometeo.com/english/hirlam/jump_SLP,FRNT-00-00


Napoved vremena na TV

  • http://tvslo.si/#ava2.131796554;;


  • Hvala za pozornost!


Strele v Sloveniji


  • Login