1 / 24

ČUSTVA

ČUSTVA. Procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe. Kdaj doživljamo posamezna čustva?. Zakaj sploh doživljamo čustva?. Funkcije čustev: Vrednostna (pozitivna, negativna) Motivacijska/Usmerjevalna (k, stran od) Obrambna Aktivacijska

lydia
Download Presentation

ČUSTVA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ČUSTVA Procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe

  2. Kdaj doživljamo posamezna čustva?

  3. Zakaj sploh doživljamo čustva? Funkcije čustev: • Vrednostna (pozitivna, negativna) • Motivacijska/Usmerjevalna (k, stran od) • Obrambna • Aktivacijska • Komunikacijska Kdaj so čustva lahko nefunkcionalna?

  4. Sestavni elementi/komponente čustev • Subjektivno doživljanje čustva (po katerih se izkustveno razlikujejo od drugih d. p.); • Kognitivna ocena (pripis pomena in pomembnosti situaciji – avtomatično); • Fiziološko vzburjenje (spremembe v AŽS); • Čustveni izrazi (mimika obraza, gibi, telesna drža, glas)

  5. Sestavni elementi/komponente čustev • Subjektivno doživljanje čustva (po katerih se izkustveno razlikujejo od drugih d. p.); • Kognitivna ocena (pripis pomena in pomembnosti situaciji – avtomatično); • Fiziološko vzburjenje (spremembe v AŽS); • Čustveni izrazi (mimika obraza, gibi, telesna drža, glas)

  6. Izražanje in prepoznavanje čustev • Verbalno • Neverbalno • Mimika obraza (obrvi, čelo, veke, mišice na spodnjem delu obraza - večinoma prirojena) • Drža telesa (napeta, sproščena, toga, mlahava…) • Gibi (sunkoviti, počasni, sproščeni, pogosti, redki, značilne kretnje: stiskanje pesti, roke k obrazu…) • Glas (visok, tih, nizek, glasen…) Pomembno je tudi prepoznavanje čustev pri samem sebi.

  7. Pravila izražanja čustev (kdaj, kje, kako) • V procesu socializacije (družina, kultura, mediji…) • Kako (na kakšen način in kako intenzivno) je zaželeno izražati čustva • S. Amerika, Z. Evropa, Avstralija (individualnost): izrazi večine čustev so daljši in intenzivnejši • Katera čustva je zaželeno izražati in katera ne (Z – jeza; V – simpatija, spoštovanje, sram) • Kdaj je čustva primerno in zaželeno izražati (žalost: izgube, ločitev, slovo; neuspeh?)

  8. Spolna specifičnost? • Razlike že v predšolskem obdobju • Ž: pogostejše, intenzivnejše izražanje in doživljanje čustev • M: jeza Razlike vezane na socialna pričakovanja v zvezi s spolnimi vlogami (Grossman in Wood (1993). Ž: izražanje čustev je zaželeno, spodbujeno M: izražanje večine čustev je nezaželeno, zavirano

  9. Vpliv čustev na vedenje in druge duševne procese • Raziskava, uč. 126 • Prosocialno/antisocialno vedenje • Presoja situacije in nadaljnje odločitve (mišljenje usmerjajo in omejujejo na trenutno situacijo) • Ustvarjalnost (originalnost) • Priklic iz spomina • Socialno zaznavanje, presojanje drugih ljudi in njihovega vedenja • Učenje (usmerjevalna funkcija)

  10. Močna čustva (visoka vzburjenost možganske skorje) včasih zavirajo mišljenje, zmanjšajo pravilnost presojanja situacije in povečajo subjektivnost mišljenja.

  11. Razlikovanje čustev glede na: • Vrednost: pozitivna/negativna • Intenzivnost: močna/šibka • Aktivnost: vzburjajoča/pomirjujoča • Trajanje: kratkotrajna (+močna=afekti)/dolgotrajna(+šibka=razpoloženja) • Sestavljenost: temeljna/sestavljena

  12. Razvoj čustev • Odvisen od zorenja organizma in razvoja možganov (nediferencirano splošno vzburjenje  specifična in med seboj različna čustva) • Po rojstvu: ugodje (nasmešek), neugodje (jok) • 1. leto: temeljna čustva (veselje, jeza, strah, žalost)  spodbujanje soc. inter., sporočanje nezadovoljenosti potreb • 8.-12. mesec: strah pred tujci Komunikacijska funkcija

  13. Po 1. letu: kompleksna (sestavljena) čustva (ljubezen, ljubosumje, sram) • 15.-24. mesec: razvoj samozavedanja • 2. in 3. leto: čustva samozavedanja (zadrega, zavist, ponos, sram)  razvoj samozavedanja, socialne izkušnje (pravila)

  14. Učenje doživljanja in izražanja čustev • Klasično pogojevanje: bolečina pri zobozdravniku  strah • Instrumentalno pogojevanje: kaznovanje, nagrajenost za doživljanje določenih čustev • Fantje ne jokajo! • Posnemanje: otrok povezuje izražanje čustev staršev z določenimi situacijami; starši pogosto v isti situaciji še močneje kot otrok doživljajo posamezna čustva

  15. Čustvena zrelost • Ustreznost okoliščinam • Glede na kulturna pravila • Glede na funkcionalnost • Uravnavanje doživljanja in izražanja čustev • Prepoznavanje, razumevanje, predelava • Ustrezno izražanje • Raznovrstnost in kompleksnost čustvovanja • Pozitivna, negativna, temeljna, kompleksna

  16. Dejavniki čustvene zrelosti • Čustvena prikrajšanost (neustrezni/pomanjkljivi čustveni stiki)  čustvena navezanost ( duševne motnje) • Odnosi med člani družine in izkušnje v družini • Čustvena zrelost staršev • Odzivanje staršev na čustva otroka in njihovo uravnavanje • Odnos med staršema • Vzgojni stil

  17. Povezanost z: pozitivnim doživljanjem sebe in okolice, sposobnostjo navezovanja globljih medosebnih odnosov, sproščenostjo v stikih in komunikaciji z drugimi ljudmi, ustreznim zaznavanjem situacij, pestrim in ustvarjalnim mišljenjem, obvladovanjem stresa, akademsko in življenjsko uspešnostjo...

  18. Duševne motnje in čustva • Anksiozne motnje (fobije, splošna anksioznost, napadi panike...): glavni simptom je strah; • Razpoloženjske motnje (depresija, bipolarna motnja): glavni simptomi so motnje normalnega čustvovanja.

  19. Fobije Značilen je intenziven in neutemeljen strah, vezan na specifične objekte in situacije. Tega se oseba zaveda. • Strah spremljajo izraziti telesni simptomi: pospešeno bitje srca, težave pri dihanju, prekomerno potenje, slabost. Kategorije: • Agorafobija (gr. Agora = trg): neutemeljen strah pred odprtimi prostori in množicami; najpogostejša pri ženskah v zgodnji odraslosti • Socialna fobija: neutemeljen strah, vezan na socialne situacije, v katerih je posameznik izpostavljen vrednotenju drugih ljudi; • Specifične fobije: neutemeljeni strahovi pred živalmi, neživimi objekti in boleznimi.

  20. Vzroki: • Klasično pogojevanje • Modelno učenje • Izkrivljene interpretacije realnosti

  21. Depresija • Izčrpanost, brezvoljnost, nezadovoljstvo s svojim življenjem...  onemogočajo normalno delovanje, vztrajajo daljše časovno obdobje, pojavijo se brez zunanjih vzrokov. • 5-10% populacije (2x pogostejša pri ženskah)

  22. Simptomi: • Kognitivni: negativna samopodoba, doživljanje manjvrednosti, pesimizem, izguba smisla in življenjskih ciljev, samomorilne misli, upočasnjeno mišljenje in slaba koncentracija. • Motivacijski: pasivnost, upad volje, izguba interesa in veselja za običajne dejavnosti. • Čustveni: depresivno razpoloženje in čustvovanje (potrtost, žalost, nemoč, osamljenost), nezanimanje za odnose z drugimi, slabši nadzor nad čustvovanjem. • Telesni in vedenjski: motnje v spanju in prehranjevanju, pomanjkanje energije ali nemirnost, utrujenost, glavoboli, bolečine.

  23. Vzroki (in terapija) : • Biološki: pomanjkanje živčnih prenašalcev noradrenalina in serotonina • Psihični: naučena nemoč, izkrivljena prepričanja (o sebi, svetu, prihodnosti – nič nisem vreden, drugi so slabi, nikoli ne bo bolje...), negativna samopodoba; • Socialni: revščina, brezposelnost.

  24. Kurt Cobain, Rousseau, Dostojevski, Virginia Wolf, Gaugain, Van Gogh, Čajkovski...

More Related