Od moralnih intuicij k moralnim argumentom (1)

1. Od moralnih intuicij k moralnim argumentom (1) Potreba po argumentiranju svojih moralnih stališč: A intuitivno verjame, da p, če to verjame preprosto zato, ker se mu zdi (samoumevno), da p. Oz. kadar ne verjame, da p, iz nobenega drugega razloga kakor zato, ker se mu zdi p resničen. “Tako pač je.” Težava s sklicevanjem na moralne intuicije – v primeru najbolj nespravljivih moralnih razhajanj se obe sprti strani navadno sklicujeta na enako trdne intuicije, toda ker si te nasprotujejo, ne morejo biti hkrati resnične. Drugič, moralno presojo izkrivlja vrsta psiholoških in socialnih dejavnikov: osebna vpletenost, neobvladljiva čustva, udobje, nenatančnost vsakdanjega jezika in mišljenja, površnost v sklepanju, predsodki in stereotipi, intelektualna lenoba,… Sklep: moralne intuicije so zasilna iztočnica za moralno raziskovanje, nikakor pa ne zamenjava zanj.

2. Od moralnih intuicij k moralnim argumentom (2) Zakaj se v moralni presoji ne moremo opreti na mnenje moralne avtoritete? (i) Nihče ni moralna avtoriteta v smislu nezmotljivega moralnega razsodnika, zato je slepo zaupanje nerazumno. (ii) Da bi vedeli, ali je zadevna oseba oz. ustanova (Bog, cerkev, papež,…) moralna avtoriteta vsaj v šibkejšem smislu nadpovprečno zanesljivega moralnega razsodnika ali ne, moramo najprej oceniti, ali so moralne sodbe, ki jih oblikuje, pravilne ali ne (oz. pravilne, in to ne po naključju, pogosteje kot sodbe drugih ljudi), to pa ni mogoče brez naše poprejšnje samostojne moralne sodbe. Moralni presoji se torej v nobenem primeru ne izognemo.

3. Od moralnih intuicij k moralnim argumentom (3) Zakaj za moralno ravnanje ne zadošča že poznavanje nekaj preprostih moralnih načel, pravil oz. norm (npr. Dekaloga, Kodeksa novinarske ali oglaševalske etike, Hipokratove prisege,…)? (i) Da bi ugotovili, ali je zadevno načelo, pravilo oz. norma sploh veljavno in torej obvezujoče ali ne, moramo poznati njegov temelj, tj. ustrezno moralno teorijo, katere sestavni del je. (ii) Da bi vedeli, ali je načelo v konkretnem primeru sploh uporabno, ga moramo najprej razumeti, tj. vedeti, na katere vrste situacij se nanaša. (iii) In končno, da bi znali iz načela v konkretnem primeru izpeljati posamično moralno sodbo, moramo poznati njegovo normativno moč – kdaj, če sploh kdaj, ga smemo kršiti.

4. Nedorečenost moralnih kodeksov: ubijanje (1) Ne ubijaj! (5. božja zapoved) Zakaj ne smemo ubijati? (temelj prepovedi) Koga ne smemo ubiti? (domet prepovedi) Ali je uboj vedno in povsod neopravičljiv, tj. ali smo se dolžni brez izjeme vzdržati ubijanja? (normativna moč prepovedi) Tudi če normo preciziramo (“Nikoli ne smeš namerno uničiti nedolžnega človeškega življenja.”), ostaja premalo natančna za enoznačno moralno vodstvo (Kdo je nedolžen? V kakšnem smislu moraš biti nedolžen, da te morala varuje pred naklepnim ubojem?)

5. Nedorečenost moralnih kodeksov: ubijanje (2) Teorije o napačnosti ubijanja: Deprivacijska (ubijanje je napačno, ker oz. kadar predčasna smrt žrtev prikrajša za dobrino prihodnjega življenja) Utilitaristična (ubijanje je napačno, ker oz. kadar smrt žrtvi bolj škodi kot koristi) Deontološka (ubijanje je napačno, ker oz. kadar nezgrešljivo kaže na akterjev pokvarjen moralni značaj) Legalistična (ubijanje je napačno, ker oz. kadar z njim žrtvi kratimo pravico do življenja) Teološka (ubijanje je napačno, ker pomeni zavrnitev Božjega daru)

6. Nedorečenost moralnih kodeksov (2) Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. (20. člen Kodeksa novinarske etike) Kaj sodi v ‘zasebno’ in kaj v ‘javno’ sfero? Kdaj smo s pridobitvijo ali objavo določene informacije posegli v zasebnost nekoga? Kdaj je javno razkrivanje zasebnosti nekoga ‘neupravičeno’? Kaj je ‘javni interes’? Kdo je ‘javna osebnost’? Kakšno težo ima ‘pravica javnosti do obveščenosti’ v primerjavi s ‘pravico posameznika do zasebnosti’? Ali je zasebnost zgolj ena od mnogih človeških dobrin ali pa gre za eno temeljnih človekovih pravic? Zakaj zasebnost tako zelo cenimo oz. zakaj je tako zelo dragocena?

7. Nedorečenost moralnih kodeksov (3) Problematični, mejni primeri: • afera Monica Levinsky • ‘Jurigate’ • Drnovškovo in Peterletovo zdravstveno stanje • zasvojenost Naomi Campbell • Madonnina sporna posvojitev otroka • poroka med Tomom Cruisom in Kathie Holmes

8. Nedorečenost moralnih kodeksov (4) Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi žalilo javnost v smislu splošno prevladujočih pravil o dostojnosti. Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način. Prikazovanje golote in spolnih namigovanj zgolj zaradi šokiranja ali zbujanja pozornosti ter brez smiselne povezave z izdelkom ni sprejemljivo. Kadar se golota in spolni namigi uporabljajo v povezavi s sporočilom, naj ne žalijo dobrega okusa. (3. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa) Kdaj je oglas žaljiv do javnosti ali pripadnikov določene družbene skupine? Kdaj spolni namigi niso smiselno povezani z oglaševanim izdelkom? Kdaj sporočilo žali ‘dobri okus’? Kaj to sploh je?

9. Nedorečenost moralnih kodeksov (5) V informativnih programih RTV Slovenija ni dopustno predvajati nepotrebnih prizorov nasilja. Prizore nasilja je treba pokazati, kadar so bistven del resničnega življenja oziroma dogodka, ki ga predstavljamo v programu. (Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija) Kateri prizori so nasilni? Kdaj je nasilen prizor ‘nepotreben’? Kdaj je nasilje ‘bistven’ del dogodka, o katerem poročamo?

10. Moralno nepomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki (1) (i) X se mi zdi nemoralen, torej je res tak. (videz, prvi vtis, intuicija) (ii) X se mi gnusi, upira, torej mora biti nemoralen. (gnusnost, odvratnost ravnanja) (iii) X je v nasprotju z Božjo voljo, torej mora biti nemoralen. (nespoštovanje Božje volje) (iv) X je nenaraven, torej mora biti nemoralen. (nenaravnost ravnanja) (v) X je protizakonit oz. z zakonom prepovedan, torej mora biti nemoralen. (nezakonitost ravnanja)

11. Moralno nepomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki (2) (vi) Večina ljudi X obsoja, torej mora biti nemoralen. (sklicevanje na splošno mnenje) (vii) Prevladujoča morala lokalne skupnosti, kulture, civilizacije, zgodovinskega obdobja prepoveduje X, torej je ta (vsaj za člane omenjene skupnosti) nemoralen. (sklicevanje na prevladujoč sistem norm in vrednot) (viii) Papež je X obsodil, torej mora biti nemoralen. (sklicevanje na mnenje domnevne moralne avtoritete) (ix) Ta ali oni uradni dokument (etični kodeks, deklaracija, resolucija, enciklika) X obsoja, torej je nemoralen. (sklicevanje na pravne dokumente)

12. Moralno pomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki(1) Ko premišljamo o tem, ali smemo/moramo ali ne smemo storiti nekaj, kar bi radi storili ali pa nekdo pričakuje ali zahteva od nas, bi morali upoštevati vsaj naslednje: Ali bom, če bom to storil, koga oškodoval, torej spravil v slabši (ali objektivno slab) položaj? (oškodovanje ali povzročanje škode) Ali bom, če bom to storil, koga prikrajšal za kaj, kar mu sicer pripada oz. do česar ima pravico? (krivičnost oz. kratenje pravic) Ali bom s svojim ravnanjem prekršil katero od svojih dolžnosti do samega sebe oz. do drugih ljudi? (neizpolnjevanje dolžnosti oz. prekršek zoper dolžnost)

13. Moralno pomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki (2) Ali bom s tem dejanjem komu delal silo, torej ravnal v nasprotju z njegovo ali njeno izraženo razumno voljo? (prisila oz. prekršek zoper avtonomijo) Ali bom, če bom tako ravnal, zlorabil kako osebo, okrnil njeno dostojanstvo oz. jo obravnaval kot nekaj, kar ni, kot stvar ali predmet namesto kot osebo? (zloraba oz. krnitev dostojanstva) Ali se bo v mojem ravnanju kazala kaka moralno nezaželena značajska lastnost, hiba ali pomanjkljivost? (pregrešnost) Ali bo moje ravnanje pomanjkljivo z vidika kakega moralnega ideala ali vzora, ki ga skušam uresničevati? (nepopolnost oz. prekršek zoper moralni ideal)