Zakonodajna funkcija predstavni kega telesa l.jpg
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 34

ZAKONODAJNA FUNKCIJA PREDSTAVNIŠKEGA TELESA PowerPoint PPT Presentation


  • 107 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

ZAKONODAJNA FUNKCIJA PREDSTAVNIŠKEGA TELESA. Doc.dr. Alenka Kuhelj. Pojem predstavniškega telesa. - državni organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto in sprejema najpomembnejše odločitve v družbi. - imenuje se tudi zakonodajni organ- sprejema zakone (poleg ustave) kot najvišje pravne akte

Download Presentation

ZAKONODAJNA FUNKCIJA PREDSTAVNIŠKEGA TELESA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Zakonodajna funkcija predstavni kega telesa l.jpg

ZAKONODAJNA FUNKCIJA PREDSTAVNIŠKEGA TELESA

Doc.dr. Alenka Kuhelj


Pojem predstavni kega telesa l.jpg

Pojem predstavniškega telesa

  • - državni organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto in sprejema najpomembnejše odločitve v družbi.

  • - imenuje se tudi zakonodajni organ- sprejema zakone (poleg ustave) kot najvišje pravne akte

  • - uporablja se tudi izraz parlament- sprva je označeval samo predstavniški organ v Angliji


Parlament l.jpg

Parlament

  • - najprej v Angliji- srednjeveška stanovska skupščina

  • - kasneje: dvodomno telo, sedaj: britanski parlament (spodnji dom- House of Commons in zgornji dom- House of Lords)

  • - evropski parlament- razvoj drugače- parlament po angleškem vzoru šele v prejšnjem stoletju, v sodobnem pomenu uveljavil šele po I.sv.vojni.


Oblike predstavni tva izvor l.jpg

Oblike predstavništva- izvor

  • - najstarejše oblike: svet v atenski in senat v rimski državi.

  • - praksa političnega predstavništva- srednji vek: stanovske skupščine (plemstvo, duhovščina,... buržoazija- nadzor nad monarhovo oblastjo).


Politi no predstavni tvo sodobno pojmovanje l.jpg

Politično predstavništvo- sodobno pojmovanje

  • Velika Britanija- parlament izšel iz evolucije svetovalstva angleških kraljev in grofijskih skupščin.

  • 17.stol.: Oliver Cromwell prvič uvedel v politično rabo termin representation.

  • Francija- revolucija 1789- preobrazba stanovske v narodno skupščino. Politično predstavništvo: splošna, enaka volilna pravica; nastanek političnih strank- vplivajo na razvoj te ustanove.


Teorija o splo nem politi nem predstavni tvu l.jpg

Teorija o splošnem političnem predstavništvu

  • - po zmagi francoske revolucije

  • Temelji na:

  • - formalnopravni enakosti državljanov

  • - načelu enotne in nedeljive suverenosti ljudstva

  • Ljudstvo ne more izvrševati svoje suverenosti neposredno, samo prek izvoljenih predstavnikov, ki predstavljajo ljudstvo kot celoto in ne posameznih volilcev.


Montesquieu l.jpg

Montesquieu

  • Montesquieu v delu O duhu zakona (De l’Esprit des lois) razloži nujnost uporabe predstavniške vladavine z dvema argumentoma:

  • 1. uporaba neposredne demokracije je nemogoča v velikih državah,

  • 2. narod ni sposoben sprejemati zakonov, temveč lahko le voli svoje predstavnike.

  • Sistem političnega predstavništva se ustavnopravno izraža v poslanskem mandatu.


Funkcije predstavni kega telesa l.jpg

Funkcije predstavniškega telesa

  • Sledeče funkcije:

  • - zakonodajna (najpomembnejša)

  • - volilna

  • - nadzorna funkcija

  • Volilna f. – največkrat voli predsednika države, ustavne sodnike,...

  • Nadzorna f. – nadzorstvo nad delom vlade, ki se izraža zlasti preko nezaupnice in interpelacije pa tudi preko poslanskih vprašanj.

  • - funkcija širšega družbenega nadzora – se kaže v parlamentarni preiskavi.


Sodobne parlamentarne ureditve l.jpg

Sodobne parlamentarne ureditve

  • Dvodomna sestava parlamenta-

  • v tem primeru:

  • prvi dom kot splošno predstavniško telo opravlja vse funkcije parlamenta, medtem ko so pristojnosti drugega doma glede tega zelo različne.


Sestava predstavni kega telesa l.jpg

Sestava predstavniškega telesa

  • Sodobni parlamenti: - enodomni ali dvodomni

  • Zvezne države- praviloma dvodomne parlamente, ker en dom predstavlja državljane celotne zvezne države ne glede na federalno enoto, drugi dom pa federalne enote.

  • Po angleškem vzoru- dvodomni p. uvedeni v 19.stol. v večini evropskih ustavnih ureditev.


Prednost dvodomnega parlamenta l.jpg

Prednost dvodomnega parlamenta

  • Omogoča kontinuiteto in stabilnost oblasti.

  • Pogosto tudi obstoj drugega doma omogoča sprejemanje kakovostnejših odločitev (zlasti zakonov) v parlamentu.

  • Ponekod razlog dvodomnosti:

  • - drugi dom ne predstavlja celotnega volilnega telesa kot prvi dom, temveč posamezne dele volilnega telesa, torej posebne družbene skupine ali posamične dele državnega ozemlja.


Pojavne oblike dvodomnosti l.jpg

Pojavne oblike dvodomnosti

  • - glede položaja drugega doma:

  • 1. enak položaj kot prvi dom- popolna dvodomnost

  • 2. šibkejši položaj- nepopolna dvodomnost

  • Položaj odvisen od pristojnosti, ni splošnega pravila.

  • Večinoma: v unitarnih državah prevladuje ureditev, po kateri drugi dom ne odloča enakopravno s prvim pri sprejemu zakona.

  • Takšna ureditev tudi pri nekaterih federativnih državah- drugi dom ne sodeluje enakopravno pri sprejemanju vseh, ampak samo nekaterih zakonov.


Suspenzivni veto l.jpg

Suspenzivni veto

  • Večkrat ima drugi dom samo suspenzivni (odložilni) veto, kar pomeni, da ne more odločilno vplivati na sprejemanje zakona, ampak ga lahko samo podaljša. Pri tem so pogosto nekateri zakoni (finančni ipd.) izvzeti in glede njih drugi dom nima veta.

  • V nekaterih ureditvah mora prvi dom svojo prvotno odločitev potrditi z zahtevnejšo večino, kot sicer sprejema odločitve.


Oblikovanje predstavni kega telesa l.jpg

Oblikovanje predstavniškega telesa

  • - z neposrednimi volitvami na podlagi splošne in enake volilne pravice, kajti samo na taki podlagi lahko deluje kot predstavnik vseh državljanov.

  • - z volivami podeli ljudstvo mandat predstavnikom, da lahko v njegovem imenu odločajo o družbenih vprašanjih.

  • - sodobno predstavniško telo- predstavlja ljudstvo kot celoto, ne posamezne družbene skupine, ne posamezne volilne enote.


Oblikovanje drugega doma l.jpg

Oblikovanje drugega doma

  • - raznovrstno- glede na posebne družbene skupine oziroma interese.

  • - način oblikovanja odvisen od tega katere interese naj bi zastopal

  • - drugi dom- oblikuje z volitvami, ki so pogosto posredne, zlasti, če zastopa različne družbene interese.

  • - razlika med domovoma- lahko glede trajanja mandata.


Predstavni ko telo v slovenski ureditvi l.jpg

Predstavniško telo v slovenski ureditvi

  • Prejšnja ureditev: predstavniško telo iz treh zborov:

  • 1. zbor združenega dela

  • 2. zbor občin

  • 3. družbenopolitični zbor

  • Dvodomna ureditev sprejeta z novo ustavo-uvedla DS kot politično kompromisno rešitev.


Dr avni zbor l.jpg

Državni zbor

  • Vloga splošnega predstavniškega telesa, torej državnega organa, ki predstavlja vse ljudstvo in temelji na načelu ljudske suverenosti.

  • - opravlja zakonodajno funkcijo in druge funkcije sodobnega parlamenta, DS pa ima samo nekatera posebej z ustavo določena pooblastila na področju zakonodajne funkcije in delno na področju nadzorstvene funkcije DZ.


Sestava dz l.jpg

Sestava DZ

  • - zakonodajno funkcijo po 80.čl. Ustave opravlja DZ, ki šteje 90 poslancev. Vsi poslanci so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice, s tajnim glasovanjem. Posebej so v DZ predstavljeni tudi pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, ker ima vsaka skupnost zagotovljeno v DZ po eno poslansko mesto- ne glede na število njenih pripadnikov- vprašanje pozitivne diskriminacije.


Mandatna doba dz l.jpg

Mandatna doba DZ

  • Mandat oz. mandatna doba se precej razlikuje – navadno 4 ali 5 let- npr. v GB- 5 let; v predsedniškem sistemu ZDA traja mandatna doba kongresa vedno do konca, v parlamentarnem sistemu pa se lahko predčasno razpusti parlament in s tem skrajša njegova mandatna doba.

  • Parlament se sestaja na občasnih zasedanjih (določena v poslovniku). Zaradi nuje je mogoče sklicati parlament samo na izredno zasedanje (ponavadi pravica šefa države).


Slide20 l.jpg

  • Volilna doba celotnega DZ in tudi poslancev kot članov je po ustavi (81.čl.) 4 leta, kot je bila tudi volilna doba republiške skupščine po prejšnji ustavni ureditvi.

  • Če pride do razpusta DZ pred iztekom štiriletne mandatne dobe- predčasne volitve, lahko doba daljša, če pride do vojnega oz. Izrednega stanja. Mandatna doba na novo izvoljenega DZ ne začne teči z izvolitvijo poslancev ali verifikacijo poslanskih mandatov, temveč šele s prvo sejo zbora, ko se konča tudi mandat prejšnjega DZ.


Pristojnosti dz l.jpg

Pristojnosti DZ

  • 1. Zakonodajna funkcija:

  • - sprejema spremembe ustave

  • - sprejema zakone in druge splošne akte

  • - sprejema svoj poslovnik

  • - sprejema državni proračun in zaključni račun proračuna

  • - ratificira mednarodne pogodbe

  • - razpisuje referendum


Slide22 l.jpg

  • 2. Volilna funkcija- voli, imenuje, razrešuje :

  • - predsednika vlade in ministre,

  • - predsednika in podpredsednike DZ,

  • - sodnike ustavnega sodišča,

  • - druge sodnike,

  • - guvernerja centralne banke,

  • - člane računskega sodišča,

  • - varuha človekovih pravic,...


Slide23 l.jpg

A

  • 3. Nadzorna funkcija:

  • - odreja parlamentarno preiskavo,

  • - odloča o zaupnici in nezaupnici vladi,

  • - odloča o obtožbi predsednik republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.

  • 4. Odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil.

  • 5. Verificira tudi mandate poslancev in

  • 6. Odloča o imuniteti, ne samo poslancev, temveč tudi sodnikov ustavnega sodišča in sodnikov.


Poslovnik in delovanje dz l.jpg

Poslovnik in delovanje DZ

  • - pravica parlamenta do samoorganiziranja- sami sprejemajo svoj poslovnik (parlamentarna avtonomija)

  • - Temeljna načela določa ustava, podrobneje poslovanje urejajo zakoni, poslovnik in drugi predpisi, ki jih parlament sprejme za lastno poslovanje.

  • - pomembni tudi ustavni običaji, ki se izoblikujejo v parlamentu.

  • Poslovnik= akt, ki v kodificirani obliki predpisuje način poslovanja parlamenta.


Poslovnik l.jpg

Poslovnik

  • - Pravica DZ, da sam sprejema svoj poslovnik je določena v ustavi v 94.čl.

  • - Poslovnik se sprejme z 2/3 večino glasov navzočih poslancev, z večino torej, ki je zahtevnejša od večine, potrebne za sprejem večine zakonov.

  • - v našem sistemu: poslovnik ima večjo težo kot večina zakonov!

  • - način in organizacijo dela poleg poslovnika urejajo tudi odloki o ustanovitvi delovnih teles in poslovniki delovnih teles.


Na in delovanja dz l.jpg

Način delovanja DZ

  • - zasedanja in seje

  • Zasedanje= daljše časovno obdobje delovanja DZ, ki ima spomladansko in jesensko zasedanje.

  • Znotraj zasedanja dela DZ na sejah, ki potekajo na določene dneve v mesecu.

  • - redna in izredna zasedanja (85.čl. ustave)

  • Redna zasedanja sklicuje predsednik DZ, ki ima pravico sklicati tudi izredno zasedanje. To mora storiti na zahtevo ¼ poslancev ali predsednika republike.

  • Tudi seje sklicuje predsednik DZ.


Na in odlo anja dz l.jpg

Način odločanja DZ

  • DZ sprejema odločitve, če je na seji navzoča večina poslancev- sklepčnost!

  • - praviloma sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov, ki so bili dani za odločitev, pri čemer se ne upoštevajo glasovi poslancev, ki so se glasovanja vzdržali. Lahko določena tudi večja večina!

  • Glasovanje: -glasovalna naprava, - dvigovanje rok, - poimensko izrekanje.


Delovna telesa in poslanske skupine l.jpg

Delovna telesa in poslanske skupine

  • - pri uresničevanju funkcij parlamenta- pomembni parlamentarni odbori in komisije:

  • Sestavljeni so iz poslancev, tako, da pride do izraza politična, strankarska sestava parlamenta.

  • Naloga:- proučijo vsako zadevo, o kateri odloča parlament, zavzamejo stališče, dajo pripombe, usmeritve, kar pomaga poslancem pri odločitvi.


Odbori in komisije delovna telesa dz l.jpg

Odbori in komisije=delovna telesa DZ

  • - sami ponavadi ne odločajo o ničemer.

  • - izjemoma imajo ponekod zakonodajno iniciativo, ponekod v določeni meri opravljajo celo zakonodajno funkcijo (Italija, Avstrija).

  • Pri nas delovna telesa:

  • - preučujejo posamezna področja dela DZ,

  • - pripravljajo predloge odločitev zbora o politiki,

  • - oblikujejo stališča do posameznih vprašanj

  • - pripravljajo, preučujejo in obravnavajo predloge zakonov in drugih aktov DZ.


Poslovniki sodobnih nacionalnih parlamentov l.jpg

Poslovniki sodobnih nacionalnih parlamentov

  • Poslovniki kot “male ustave”ali pravila,ki urejajo poslovanje in odločanje sodobnih parlamentov – ohranjajo tradicionalne načine in metode dela v parlamentih.

  • 1.Poslovnik britanskega spodnjega doma (House of Commons)

  • 2. Poslovnik Predstavniškega doma Kongresa ZDA

  • 3. Poslovnik francoske skupščine (Assemblee Nationale)

  • 4. Poslovnik nemškega zvezega zbora (Bundestaga)


1 poslovnik britanskega spodnjega doma house of commons l.jpg

1. Poslovnik britanskega spodnjega doma (House of Commons)

  • -vloga speakerja- od njega odvisno, kako bodo uporabljena zapletena pravila.

  • Poslovnik (144 členov):

  • - določa na začetku vlogo speakerja- diskrecijska pravila, ne na podlagi osebnih ali strankarskih predsodkov!

  • - politične stranke nimajo v poslovniku posebnega statusa, poslanci imajo pomembno vlogo- POSLANEC JE PREDVSEM PREDSTAVNIK VOLILNE ENOTE (ne glede na strankarsko pripadnost)

  • - poslanci kot posamezniki – se uveljavijo v “Question Time”

  • - uporaba “lottery” sistema


2 poslovnik predstavni kega doma kongresa zda l.jpg

2. Poslovnik Predstavniškega doma Kongresa ZDA

  • - 52 pravil (Rules), vloga speakerja!(v ustavi določen, uživa posebno avtoriteto)

  • - speaker-član večinske stranke- mora biti nepristranski

  • - precedenčni primeri vodenja, ne glede na politične posledice

  • - poleg speakerja še “leadership committee”, člane določi sam.

  • - poslovnik- poudarja vlogo posameznih članov Predstavniškega doma- niso izvoljeni na strankarskih listah, temveč vezani z volilnimi enotami

  • -člani se strankarsko povežejo na Republican ali Democratic Conference v Predstavniškem domu.

  • - delovna telesa so bistvena za delovanje

  • - 22 “Standing Committees”- obravnavajo in dopolnjujejo predloge zakonov.

  • - poslovnik določa število branj zakonskih predlogov


3 poslovnik francoske skup ine assemblee nationale l.jpg

3. Poslovnik francoske skupščine (Assemblee Nationale)

  • Poslovnik iz leta 1958- vlada precej pristojnosti nasproti parlamentu, ki je sestavljen iz skupščine in senata.

  • - biro (bureau), ki ima velike pristojnosti in izraža politično sestavo skupščine.

  • Posebnost poslovnika: ne opredeljuje delovnih teles, določa samo 6 stalnih delovnih teles skupščine (natančne pristojnosti).


4 poslovnik nem kega zvezega zbora bundestaga l.jpg

4. Poslovnik nemškega zvezega zbora (Bundestaga)

  • - Poslovniku Bundestaga (zakonodajno telo) je osnova Temeljni zakon (Grundgesetz, 1949).

  • Značilnost poslovnika:

  • - določa način konstituiranja zbora, izvolitev predsednika in namestnikov, oblikovanje starešinskega sveta(posvetovalno telo predsednika).

  • - poslanci nimajo posebej velikih pravic- predlog zakona vloži samo skupina (5% vseh poslancev).

  • - poslanci imajo pravico, da lahko govorijo brez časovne omejitve.

  • - oblikovanje poslanskih skupin in delovnih teles- delovna telesa so mesto, kjer poslanci opravijo večino svojega dela- dobra organizacija in racionalizacija ( 3 branja).

  • - glasovanje: dviganje rok, vstajanje, glasovnice)


  • Login