1 / 19

UVOD V RAZUMEVANJE DRŽAVE POJEM / PRVINE / FILOZOFSKO-TEORETIČNI POGLEDI NA DRŽAVO /

UVOD V RAZUMEVANJE DRŽAVE POJEM / PRVINE / FILOZOFSKO-TEORETIČNI POGLEDI NA DRŽAVO / ZGODOVINSKI RAZVOJ / LEGITIMNOST DRŽAVNE OBLASTI / DEMOK. PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA / “NEOLIBERALNA” DRŽAVA / ZGRADBA DRŽAVNE ORGANIZACIJE / KLASIFIKACIJA / DRŽAVA IN PRAVO mag. Benjamin Flander

lizina
Download Presentation

UVOD V RAZUMEVANJE DRŽAVE POJEM / PRVINE / FILOZOFSKO-TEORETIČNI POGLEDI NA DRŽAVO /

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. UVOD V RAZUMEVANJE DRŽAVE POJEM / PRVINE / FILOZOFSKO-TEORETIČNI POGLEDI NA DRŽAVO / ZGODOVINSKI RAZVOJ / LEGITIMNOST DRŽAVNE OBLASTI / DEMOK. PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA / “NEOLIBERALNA” DRŽAVA / ZGRADBA DRŽAVNE ORGANIZACIJE / KLASIFIKACIJA / DRŽAVA IN PRAVO mag. Benjamin Flander UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za varnostne vede

  2. POJEM  na določenem območju najvišja oz. suverena organizacija oblasti, ki usmerja in obvladuje družbeno življenje (temeljne prvine: ozemlje + prebivalstvo + suverena organizacija javne oblasti z monop. nad f.p.) idealni pogled organizacija oblasti, ki naj bi na določenem ozemlju omogočala varnost in blaginjo ter s tem obstoj in razvoj človeške skupnosti realni pogled prisilna organizacija oblasti, ki je zaradi konfliktnih potreb in interesov posameznikov in skupin potrebna za vzpostavitev reda in miru *glej poglavje “Filozofsko-teoretični pogledi na državo” skozi zgodovino je bila v večji ali manjši meri gonilna sila razvoja in središče družbenega življenja ob prehod od tradicionalne k moderni državi → pomemben kvalitativni premik zdi se da ob koncu 20. in na začetku 21. st. njena središčnost in SUVERENOST ugaša ! **država v širšem smislu  država kot družbeni pojav **država v ožjem smislu  državna organizacija (institucionalna zgradba)

  3. SUVERENOST osrednja prvina (in problem) vsake države (tudi sodobne) !  NOTRANJA državna org. kot najmočnejša družb. org. neovirano izvaja oblast na svojemozemlju *določa svoj ustroj, pristoj. drž. organov, pr.pravila ki urejajo družbene odnose itd. * relativna → samoomejevanje oblasti v demok. drž. (pravna drž., ČPTS, sprejemanje medn. obveznosti) ZUNANJA država je neodvisna v razmerju do drugih držav oz. mednarodne skupnosti * nihče ji ne more vsiljevati obveznosti na katere sama ne pristane * reletivna → ekonomski in politični dej. povzročajo precejšnjo odvisnost v medn. prostor prostovoljno omejevanje → medn. sodelovanje (medn.in naddrž. organizacije: OZN, SE, EU) neprostovoljno omejevanje → MP: načelo intervencije medn. skup. zaradi grobih kršitev ČP *gospodarske in politične sankcije, mednarodni nadzor države/območja, vojaški poseg POZOR: → “univerzalnost ČP” pomeni hegemonijo zah. civ. standardov / ČP so v neredko alibi za ekon. in pol. Interese / načelo ni učinkovito pri velikih državah (Kitajska, S.Koreja, ZDA) ** globalizacija /postmodernizacija !! → moč in pomen nacionalne drž. slabita (prevlada kapitala)

  4. FILOZOFSKO-TEORETIČNI POGLEDI NA DRŽAVO pomemben družbeni pojav  bogato miselno odzivanje  filozofsko-teoretični pogledi na bistvo in družbeno vlogo drž. *vpliv na realno pojmovanje družbene vloge države in njeno organizacijsko podobo * na izkrivljanju filozofskih pogledov so nastajale “velike ideologije” ki so opravičevale sprevrženo družbeno vlogo drž. paradoks: skozi zgodovino se je na svobodi naklonjeno dojemanje in opredeljevanje države sklicevala totalitarna politična ideologija  država kot ideja (duhovna tvorba) Platon, Hegel (ideja države  svoboda, harmonija) pravna teorija  emanacija pravnega reda (začetek 20. st.) biološka teorija  emanacija živega organizma (19. st.) pogodbena teorija  Hobbes, Lock, Rousseau → temelj moderne liberalne države (17.st.) sociološke teorije  izhodišče so politično-ekonomski dejavniki kritične teorije  poudarjajo omejevalno družbeno vlogo države pogodbena teorija → miselni temeljki se je uveljavil kot zasnova sodobne demokr. države !

  5. …iz miselne (idejne) sfere v stvarnost … tradicionalna država  stari in srednji vek moderna država  od 16. stoletja naprej *bistven (vrednostni) odmik od tradicionalne (srednjeveške) države IZRAZI  polis - civitas oz. res publica / regnum dominium / status - stato - state - staat - država centralizacija oblasti (vladarski absolutizem) razsvetljenstvo, racionalizem, liberalizem, kontraktualizem, konstitucionalizem  postopen prenos suverene oblasti na ljudstvo, omejitev oblasti, razvoj demok. ustanov pojav tržnega gospodarstva, industrializacija javna in zasebna sfera (država in civilna družba) moderna (liberalna) država se je nato (kvalitativno) spreminjala *postopen razvoj demok. pravne in socialne države *prehod tisočletij → ugašanje soc. države, “kriza demokracije”, postmoderna država

  6. TEMELJI LEGITIMNOSTI DRŽAVNE OBLASTI  potreba po opravičevanju oblasti je stara toliko kot oblast država dolgoročno družbenih odnosov ne more obvaladovati zgolj s silo legitimna (upravičena, sprejemljiva) oblast  oblast je legitimna če njene odločitve ustrezajo večinski (!?) predstavi o tem kako naj bo družbeno življenje urejeno *uresničevanje splošnega interesa, participacija, omejevanje in nadzor IZVOR LEGITIMNOSTI  do vključno srednjega veka sklicevanje na religiozni (mitološki) izvor  v novem veku prenos suverenosti na ljudstvo (teorija družbene pogodbe) MODERNA OBLIKA LEGITIMNOSTI → M.Weber:racionalna legitimnost (ideja liberalne demok. drž.) * ljudska suverenost + omejitev oblasti (ustavnost in zakonitost, delitev oblasti, neodvisnost sodstva) moderna država → demokratična pravna in socialna d. (odmiki – avtoritarne drž. v 20. st.) avtoritarna država → nelegitimna oblast: nasilje, odprava ČPTS, ideološko obvladovanje ljudi (daje videz soglasja) ** “oblastna simbolika” je v totalitarnih režimih je stopnjevana do absurda – “civ. religija” v moderni drž. manj izrazita (še vedno pa je pomembno ideološko sredstvo) ** tudi v t. i. demokratični državi/družbi ideal legitimnosti ni dosežen  “kriza demokracije” zaradi globalnega razmaha neoliberalnega (divjega) kapitalzma + neokonservativne ideologije

  7. SODOBNA DEMOKRATIČNA DRŽAVA KOT PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA  pravna država → postala je kriterij za ocenjevanje legitimnosti državne oblasti stalnica v političnem govoru v SLO prostoru in v mednarodnih odnosih idejno izhodišče: državno oblast je treba pravno omejiti korenine idejne zasnove “pravne države” → v zgodnji liberalni državi novega veka zasnovo “pravne države” so v 2. pol. 19. stoletja izoblikovali nemški pravni teoretiki (“Rechstaat”) *državni organi morajo ravnati v skladu s pravno določenimi pristojnostmi (nasprotje “arbitrarne države” – “Raison d’Etat”) *podreditev države pravu zagotavlja tri temeljne pravne vrednote: pravno predvidljivost, varnost in enakost * kontinentalno pojmovanje “pravne države” je bilo v začetku pretežno formalno (vpr. kakovosti prava ni sodilo v zasnovo PD) “Rule of Law”→ angleška verzija “pravne države”: vladavina prava je zagotavljena če … je uveljavljeno načelo delitve oblasti, če so zakoni objavljeni (načelo javnosti), jasni in nedvoumni (načelo lex certa) in neprotislovni (načelo usklajenosti pravnega reda), če zakoni nimajo povratne moči (prepoved retroaktivnosti), če so zagotovljene in se udejanjajo človekove pravice in temeljne svoboščine, če je zakonodajna oblast podrejena ustavnosodnemu nadzoru, če je sodna oblast neodvisna (načelo neodvisnosti sodstva) itd.  ideja PD pomeni jasno izoblikovan odnos med posameznikom in oblastjo (zaščita posameznika) *POZOR: juridizacija družbenih odnosov → prekomeren normativizem, zaupanje v pravo/pravnike ipd.

  8. socialna država → kvalitativna sprememba v razvoju moderne države ki jo prinese 20. stoletje idejno izhodišče “države blaginje” (Welfare State) → država mora prevzeti odgovornost za gospodarski razvoj in socialno blaginjo (varnost) državljanov razlogi za spremembo razumevanja družb. vloge drž.: ekonomske in politične razmere/spremembe v 20. st. * drž. je morala poseči v razmerje med delom in kapitalom (!), zavarovati šibkejšo stran in zagotoviti temeljne soc. pravice zgodnja liberalna država  zagotavljanje reda in miru + nevmešavanje v zasebno sfero in gospodarstvo socialna država (v začetku in 2. pol. 20. stoletja)  poseganje države v gospodarstvo + zagotavljanje socialne varnosti (!?) *država načrtuje in izvaja ekonomsko/gospodarsko politiko, preprečuje monopole ipd. *država prek javnih zavodov skrbi za področje zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja ipd. *razvoj javnih podjetij na področju energije, komunikacij, socialnih storitev ipd. (tam kjer zasebna pobuda ni učinkovita) *država zagotavlja in varuje ek. in soc. pravice, vzdržuje socialno ravnotežje (uravnava ek. in soc. neenakosti) ** zasebna lastnina kot temeljna vrsta lastnine ostaja vendar jo država nadzira in omejuje začetek 20. st. → neuspeh ideje o soc. državi – svet. gospodarska kriza – izbruh totalitarizmov **Rusija in Vzhodna Evropa : socialistična revolucija 2. pol. 20. stoletja → razmah socialne države (obrzdani kapitalizem) prehod tisočletij → globalizacija neoliberalnega (“podivjanega”) kapitalizma – demontaža socialne države – porajanje “postmoderne države” (totalna privatizacija, deregulacija gospodarstva, zmanjševanje javnih izdatkov, zmanjševanje državnega aparata, ek. učinkovitost, znižanje “stroškov dela” itd.

  9. DRŽAVA IN PRAVO *medsebojna povezanost (soodvisnost) + relativna samostojnost  država pravo ustvarja in uporabljater zagotavlja njegovoučinkovitost pravo določa nastanek, strukturo/organizacijo, razmerja med organi in razmerja med državo in posameznikom *** relativna samostojnost prava moderno pravo s svojimi zgodovinsko izoblikovanimi lastnostmi & prvinami bolj ali manj učinkovito omejuje nosilce oblasti

  10. ZGRADBA DRŽAVNE ORGANIZACIJE država v ožjem pomenu → državna organizacija  (hierarhični) sistem državnih organov & institucij funkcije → pravice in dolžnosti DO  pristojnosti TEMELJNA STRUKTURA MODERNE DRŽAVNE ORGANIZACIJE ZAKONODAJNA FUNKCIJA IZVRŠILNOUPRAVNA FUNKCIJA SODNA FUNKCIJA *USTAVNOSODNA FUNKCIJA ____________________________ struktura državne organizacije v R Sloveniji ↓ ↓ ↓

  11. SHEMA 1: STRUKTURA DRŽ. ORGANIZACIJE LJUDSTVO RS USTAVNO SODIŠČE PRAVOSODJE UPRAVNO SODSTVO REDNO SODSTVO IZVRŠEVANJE ZAKONOV NADZOR IZV. FUNKC. USTAVE IN ZAKONOV RAZSOJANJE V SPORIH SODNI POSAMIČNI PRAVNI AKTI

  12. KLASIFIKACIJA DRŽAV  ustaljena shema razvrščanja OBLIKA VLADAVINE monarhija, republika OBLIKA POLITIČNEGA SISTEMA demokracija, avtokracija OBLIKA ORGANIZACIJE DRŽAVNE OBLASTI parlamentarni, predsedniški, parlamentarno-predsedniški, skupščinski sistem OBLIKA DRŽAVNE UREDITVE unitarna, federalna

  13. OBLIKA VLADAVINE  *kriterij: glede na položaj in odgovornost šefa države MONARHIJA “samovlada” nekoč in danes šef države je postavljen po dednem načelu, neomejen mandat, pravno in politično neodgovoren, *razmeroma majhne pristojnosti (reprezentativne) zgodovinski razvoj: despotija, absolutna monarhija, ustavna monarhija, parlamentarna monarhija REPUBLIKA šef države je voljeni organ, omejen mandat, pravno odgovoren, *različen obseg pristojnosti parlamentarne, predsedniške in polpredsedniške republike *oblika vladavine ne pove veliko o razmerju oblast-posameznik (nekatere monarhije so bolj demokratične kot republike)

  14. OBLIKA POLITIČNEGA SISTEMA  *kriterij: razmerje oblast-ljudstvo (vpliv na izvrševanje oblasti, ČPTS) DEMOKRACIJA oblast ima ljudstvo, sodelovanje-nadzorovanje-uveljavljanje odgovornosti, ČPTS neposredna - posredna demokracija Zgodovinski razvoj: antična neposredna demokracija, razvoj je šel v smer posredne demokracije → liberalizem/kontraktualizem/konstitucionalizem, *parlamentarizem v VB: delitev obl., prvotno imperativni mandat, kasneje reprezentativni mandat sodobna demokracija je posredna (z elementi neposredne d.); pomen ČPTS, pol. strank, medijev itd. *kritični pogled “formalna demokracija” (kriza demokracije, vladavina družb. elit, partitokracija, nizka stopnja politične kulture, populizem, nacionalpatriotizem, pomen ideol.-propag. stroja ) AVTOKRACIJA oblast je v rokah posameznika (lahko je voljen!) ali skupine ljudstvo ne more dejansko vplivati na oblast in ne more uveljavljati odgovornosti Zgodovina: vrh doseže v 20. st. !! *totalitarna (nasilna, samovoljna, vseobsegajoča) država → izrazita podrejenost posamez. oblasti, bolj in manj skrajna oblika, politični monizem, strog državni nadzor zasebne + gospodarske sfere, omejitev političnih in osebnostnih pravic, prepoved kritike oblasti, uporaba groženj, zastraševanja, sile, pomen CR in ideologije, primeri! ** države so običajno med obema skrajnostma (“bolj ali manj demokratične / avtokratične”)

  15. OBLIKA ORGANIZACIJE DRŽAVNE OBLASTI *kriterij: pristojnosti in razmerja med ključnimi državnimi organi  **organizacija državne oblasti načelo delitve oblasti / / načelo enotnosti oblasti J.Lock, De Montesquieu, W.Wilson (17. in 18. st) J.J. Rousseau (18. st.) ločitev, uravnoteženost, sodelovanje in nadzor med Z in I funkcijo središče oblasti je v zakonodajni funkciji + samostojnost in neodvisnost S funkcije + izvršilna funkcija oblasti izhaja iz nje in ji je podrejena   omejitev oblasti, D, PD in učinkovito uresničevanje ČPTS namen isti !!, prehodno v Franciji v 18. st., Švica !! preprečitev koncentracije/monopolizacije oblasti PAZI: Tretji Rajh, socialistični režimi ----------------------- ----------------------- PARLAMENTARNI SISTEM SKUPŠČINSKI (DIREKTORIALNI) SISTEM PREDSEDNIŠKI SISTEM POLPREDSEDNIŠKI SISEM *kombiniranje z neposredno demokracijo

  16. PARLAMENTARNI SISTEM  poskus uresničevanja zahteve po deljeni oblasti → v manj dosledni obliki / najbolj razširjen sistem parlament in vlada sta načeloma enakopravna *ključna značilnost: vlada je odvisna od zaupanja v parlamentu !! izvor/razvoj parlamentarizma → VB od 14. do 19. stol. klasični sistem: mandat za sestavo vlade PR podeli vodji zmagovite stranke na volitvah (problem večine!) parlament → potrdi vlado (investitura, razlike!) modificirani sistemi (NEM, I , Č SLO): na predlog PR parlament izvoli PV (pazi: razlike pri imenovanju ministrov) parlament → vpliva na delo vlade (velja tudi obratno!) in jo nadzira (“checks&balances”) politični in pravni nadzor / odgovornost → p.vprašanja, interpelacija (+nezaupnica), ustavna obtožba (impechment) nezaupnica vladi (modificiran sistem: konstruktivna nezaupnica!) ustavna obtožba dualizem izvršilne oblasti → PR je (zgolj!) formalni vodja in garant stabilnosti izvršilne oblasti (razpust!) reprezentativne pristojnosti: predstavlja državo, formalno je vrhovni poveljnik OS, sklepa MP, predlaga in imenuje itd večina visokih državnih funkcionarjev je voljena v parlamentu (drugače v PS) sodna funkcija → samostojna in neodvisna, strogo vezana na ustavo in zakone PAZI: razlogi za razlike med klasičnim (VB) in modificiranimi parlamentarnimi sistemi (NEM, I, Č, SLO) → različna politična kultura + razlike v volilnem in strankarskem sistemu

  17. PREDSEDNIŠKI SISTEM  načelo delitve oblasti je bolj dosledno izpeljano poudarjena neodvisnost vseh treh vej oblasti +okrepljen položaj predsednika izvor → Ustava ZDA 1787 predsednik → neposredno voljen / formalni + dejanski šef države in izvršilne funkcije / ni odvisen od Kongresa ohranitev angleškega vzora → velike pristojnosti šefa države (temelj legitimnosti – volitve!) reprezentativne (protokolarne) in izvršilne pristojnosti ker sta kongres in predsednik demokratično voljena → organizacijska in funkcionalna neodvisnost → struktura kongresa: predstavniški dom in senat kongres ne more odpoklicati (izglasovati nezaupnice) predsednika – predsednik nima možnosti razpusta obtožba predsednika s strani kongresa - impeachment (Johnson 1868, Nixon 1974, Clinton 2000) kljub neodvisnosti medsebojno vplivanje (“checks&balances”) → zakonodaja, proračun /// poslanice (kvazi zakonodajni predlogi), suspenzivni veto (preglasovanje z 2/3) predsednik imenuje ključne funkcionarje državne uprave + sodnike Vrhovnega sodišča ZDA (soglasje senata!) predsednik vodi notranjo in zunanjo politiko (s soglasjem senata sklepa mednarodne pogodbe) Vrhovno sodišče ZDA → popolna “neodvisnost” (ni odpoklica), konkretna ustavnosodna presoja !! → **izvor: zakonodaja kolonij je bila podrejena nadzoru angleških sodišč (enak izvor tudi veto!) strankarski sistem različna strankarska pripadnost K in P slabi učinkovitost predsedniškega sistema - strankarska (ne)disciplina (primerjaj Anglija!)

  18. SKUPŠČINSKI (DIREKTORIALNI) SISTEM  temelji na načelu enotnosti oblasti (Rousseau, Družbena pogodba 1762) vlada je podrejena skupščini in je le izvrševalec njene politike nedemokratična in demokratična oblika načela enotnosti oblasti → *socialistične države: odsotnost političnega pluralizma, monopolizacija+koncentracija oblasti v izvršilnih organih/komunistični partiji, neučinkovito plansko gospodarstvo, egalitarizem, zadolževanje, neustrezen lastninski sistem itd. prototip demokratične oblike je švicarski sistem → zvezna skupščina (nacionalni+stanovski svet), zvezni svet skupščina voli in odpoklicuje zvezni svet in nekatere druge organe oba domova sta enakopravna (popolna dvodomnost!) stanovski svet: 20 kantonov+6 polkantonov (skupaj 46 predstavnikov) zvezni svet: 7 članov, mandat 4 leta (možnost reelekcije), ZS izvoli predsednika za 1 leto sistem “checks&balances” ni vzpostavljen

  19. OBLIKA DRŽAVNE UREDITVE *kriterij: stopnja politične (ne)samostojnosti sestavnih delov države (de)centraliziranost državnih organov/državne oblasti  UNITARNA DRŽAVA en center državne oblasti z enotno organizacijo oblasti kljub temu praviloma obstajajo tudi lokalni organi oblasti *centralizirana unitarna državna ureditev → popolna podrejenost lokalni organov oblasti *decentralizirana unitarna država → prenos del pristojnosti na organe lokalne skupnosti (LOKALNA SAMOUPRAVA – osrednja oblast izvaja le nadzor zakonitosti) ideja lokalne samouprave ! (pomembna prvina demokracije) eno ali dvostopenjska lokalna samouprava “upravna decentralizacija” - stopnja politične avtonomije ni tolikšna kot pri → zvezni državi (PAZI: regionalna/pokrajinska država → vmesna stopnja) ZVEZNA (FEDERALNA) DRŽAVA država vključuje sestavne dele z visoko stopnjo politične avtonomije (države, dežele, kantoni itd.) zvezna ustava ureja pristojnosti zveznih organov in organov članic zveze suverena je zveza, sestavni deli (članice) imajo večjo ali manjši politično avtonomijo (ustava, zakonodaja, parlament, vlada, sodstvo) razlogi za nastanek zveznih držav !! **KONFEDERACIJA → nastane na podlagi meddržavne pogodbe članice ohranijo suverenost, del pristojnosti pa prenesejo na skupne organe potrebno je soglasje članic k odločitvam konfederalnih organov prehodna oblika (Švica do leta 1848, Nemčija 1815-1866, ZDA 1776-1787) Commonwelth, EU ??

More Related