slide1
Download
Skip this Video
Download Presentation
dame

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 108

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA - PowerPoint PPT Presentation


  • 996 Views
  • Uploaded on

“. La. dame. a la. “. lampe. Nightingale Florence . PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA. PROCESOT NA ZDRAVSTVENA NEGA NE E SAMO AKADEMSKO [email protected] , IRELEVANTNO ZA SEKOJDNEVNATA SESTRINSKA PRAKTIKA. ISPITUVAWE Sobirawe podatoci Organizirawe podatpci Polnova`nost na podatpcite Dokumentirawe.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA' - latif


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide1

La

dame

a la

lampe

Nightingale Florence

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

slide2

PROCESOT NA ZDRAVSTVENA NEGA NE E SAMO AKADEMSKO [email protected], IRELEVANTNO ZA SEKOJDNEVNATA SESTRINSKA PRAKTIKA

slide3

ISPITUVAWE

Sobirawe podatoci

Organizirawe podatpci

Polnova`nost na podatpcite

Dokumentirawe

DIJAGANOZA

Analizirawe

Identif. na zdravstv problemi, rizici i predizvici

Formulirawe na dijagnost. postavki

PREGLED

PLANIRAWE

Prioritet na problemite/dijagnos

Formulirawe na celite /posakuvan ishod

Selektirawe na sestr. intervencii

Pi{uvawe na sestrin. raspored

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Povtorno ispituvawe na bolniot

Odreduvawe na potrevata od pomo{ na MS

Implementacija na intervenciite

Supervizija na odredeni slu~ai

Dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

EVALUACIJA

Sobirawe na podatoci

Komparirawe na podatocite povrzani so ishod

Sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

Donesuvawe zaklu~oci

Prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

slide4

PLANIRAWE NA ZN - strategija

koja }e ovozmo`i koregirawe i podobruvawe na

reakciite na bolniot na problemot koj go ima

  • Izdvojuvawe na prioritetna problemite/dijagnosticirawe
  • 2. formulirawe definirawe na celite/posakuvan ishod
  • 3. definiraweselektirawe, na intervencii
  • 4.izrabotka na planot za zdravstvena nega (pi{uvawe na sestrinskiot raspored)

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

slide5

Fokus

  • prioritet na sestrinskata dijagnoza
  • tipovi na planirani fokusirani intervencii
  • nezavisna i me|uzavisna uloga na sestrata
  • prevencija na interventnite gre{ki
  • direktni i indirektni sestrinski intervencii
  • sestrinski protokoli, standardi na sestrinska nega i pravila
  • kriti~no mislewe i komunikacija
  • proces na planirawe, implementacija i evaluacija
  • Dokumentacija
slide6

Planirawe

  • Faza vo procesot na ZN
  • Intervenciite se selektirani za da go re{at problemot na klientot i negovite zdravstveni potrebi i da gi dostignat celite i ishodot
  • Decision-makingve{tini iproblem solving ve{tini se baraat
slide7

Definicija

  • Sprema (Potter, Perry, Ross-Kerr & Wood, 2006), planiraweto“vklu~uva postavuvawe na celite na klientot i o~ekuvanite ishodi, i selektirawe na sestrinskite intervencii”
slide8

I - faza: Utvrduvawe na potrebite za ZN

II - faza: PLANIRAWE NA ZN

4. Izrabotka na

planot za ZN

1. utvrduvawe

na prioritet

2. Definirawe

na celite

3. definirawe

na intervenciite

- dijagnoza

- cel

- intervencii

- evaluacija

- te`ina na

problemot

- redosled na

prioritet

- mo`nost

za re{avawe

na problemite

- vidovi na intervencii

- karakteristiki na

intervenciite

- realnost na

intervenciite

- atraktivnost na

intervenciite

- redosled na planirawe

na intervenciite

- minimum na nesakani

efekti

- izbor na intervenciite

- celta e jasna i

razbirliva

- da se odnesuva na

bolniot

- da mo`e da se proceni

vreme, stepen na

okolnosti na postignuvawe

- da e realno postavena

- da postoi vrska me|u

celite i planot za ZN

slide9

1. Utvrduvawe na prioritet

  • prioritetot MS go re{ava vo dogovor so bolniot

Faktori koi go odreduvaat prioritetot:

  • rizi~ni situacii za `ivotot
  • opasnost po zdravje, dignitet i integritet
  • koristewe na nekoj od modelite za prioritet: pr. Maslov: hierarhija na ~ove~kite potrebi
  • mo`nosta za re{avawe na problemot e razli~na

Poznavawe na teoriski modeli

hierarhija na osnovnite ove ki potrebi maslovleva teorija na motivacija
Potrebi

Fiziolo{ki potrebi

Potreba za sigurnost

Afilijativni potrebi

Potreba za po~ituvawe

Potreba za samoaktualizacija

Problemi

Dehidratacija

Mo`nost za povreda

Socijalna izolacija

Bespomo{nost

Neupatenost

Hierarhija na osnovnite ~ove~ki potrebi: Maslovleva teorija na motivacija
slide11

Op{ti preporaki za utvrduvawe na prioriteti

Zgri`uvawe na `ivotno-zagrozuva~ki sostojbi

Bezbednosni merki

Prioriteti identificirani od strana na pacientot

Prioriteti identificirani od strana na sestra, bazirani na vkupnata slika. Pacientot kako celosna li~nost, dostapnost na vreme i resursi

slide12

Prioriteti

  • Prioritetite mo`at da bidat od visok, sreden ili mal prioritet. Zavisi od itnosta na situacijata
  • Visok prioritetako ne se tretiraat mo`at da bidat {tetni za klientot, na pr: namalen cardiac output e od visok prioritet
  • Intermediarnise ocenuvaat kako ne hitni, ne `ivotno-zagrozuva~ki. Na pr. vospaleno grlo
  • Mal prioritetne mora da bide povrzano so direktna bolest ili prognoza, no mo`e da bide afektirano podocna na pr. promena na prevrska vo ambulanta

(Priority Setting Potter et al., 2006 p.199)

slide13

2. Definirawe na celite na zdravstvena nega: zdravstveni celi / o~ekuvani ishodi

  • Celite i o~ekuvanite ishodi obezbeduvaat pravec i gi postavuvaat standardite za toa kolku se efektivni sestrinskite intervencii

celi na bolniot +

celi na m. sestra

edinstveni

celi

termini za celi
Termini za celi
  • Ishod
  • Target
  • Objectives
  • Goals

Pozitivna konotacija

Celi

Ishod

pri evaluacija

slide15

1. Preporaki za pi{uvawe na celi/posakuvani ishodi

1-celite treba da se pi{uvaat jasno, razgovetno i koncizno (prifatena terminologija)

2- pi{uvawe na celi i ishodi sprema odgovorite na klientot, a ne aktivnostite

3- primena na vidlivi, merni ishodi (пр: ќе демонстрира, а не ќе научи)

4-sigurnost deka sekoja cel proizleguva od samo edna dijagnoza

5- sigurnost deka posakuvaniot ishod e realisti~en za pacientot

6-sigurnost deka klientot gi ocenuva celite/posakuvanite ishodi kako va`ni i givalorizira

slide16

2. Preporaki za pi{uvawe na celi/posakuvani ishodi

  • Klient Centriran – ishod za klientot, ne za sestrata
  • Edine~ni faktori - se odnesuva samo na edno odnesuvawe
  • Merni faktori-dizajnirani ishodi koi mo`at da bidat vidlivi
  • Specifiki na klientotstepen na podgotvenost ili uslovi koi se baraat za ishodot da bide o~ekuvan
  • Vremenski ograni~eni faktorikoga }e se pojavi o~ekuvaniot odgovor

6) Realnostamora da bide na nivo

7)Vzaemni faktoriklient & sestra soglasnost za ishodite

slide17

Definirawe na celite na zdravstvena nega

  • cel vo PZN sakan i realen efekt vo ZN
  • celta se odnesuva na b/k
  • gi sodr`i dogovorenite i realni promeni vo negovata sostojba i odnesuvawe

MS:

    • znaewe, iskustvo (stru~no, prakti~no)
    • poznavawe na bolniot/k
    • i sostojbata vo koja se nao|a
    • da gi znae uslovite za davawe na nega
    • da gi znae faktorite na rizik koi mo`e da vlijaat vrz tekot i ishodot na bolesta
celta ja definiraat bolniot i sestrata zaedno
Celta ja definiraat bolniot i sestrata zaedno:
  • cel - jasno definirana - razbirliva za ZT i bolniot
  • se odnesuva sekoga{ na bolniot (ne na intervenciite)
  • specifi~na - za da mo`e da se proceni (evaluacija)
  • da go sodr`i stepenot i vremeto za postignuvawe na celta,

pr. za sestrinski Dg i mo`ni celi:

PROBLEM:

Namalena

fizi~ka aktivnost

poradi malaksalost

CEL:

Bolniot, so pomo{ na seсtrata, }e {eta

dva pati dnevno po deset minuti vo

tekot na slednite 5 dena

celta treba da sodr i
Celta treba da sodr`i:
  • Subjekt (bolen koj treba da ja psotigne celta)
  • Sostojba (glagol)
  • Stepen (kriterium; veli~ina, broj, koli~ina) kolku dobro }e se postigne celta
  • Okolnosti (uslovi: sredstva, pomagala, oprema)
  • Vreme (koga se o~ekuva postignuvawe na celta)
slide20

Primer za definirawe na celite na ZN

CEL:

da se upati i nau~i

bolniot

za dijabeti~na dieta

SOSTOJBA:

znaewe

PROBLEM:

neukost za dieta kaj

{e}era{i

CEL:

da znae pravilno da

upotrebuva inhalator

SOSTOJBA:

ve{tina

PROBLEM:

nepravilna primena

na inhalator

CEL:

da se postigne

standardna

debelina

PROBLEM:

debelina

SOSTOJBA:

telesen izgled

specifi na cel da se osposobi b k da zema digitalis vo doma ni uslovi
Specifi~na cel:(da se osposobi b/k da zema digitalis vo doma{ni uslovi)

}e objasni bolniot

{to }e napravi

pri predozirawe

}e znae da

prepoznae

bigeminija,

simuliran puls

da znae da go

meri pulsot

na a.radijalis

}e gi nabroi

znacite i

simptomite na

predozirawe

  • stepen i vreme na realizacija:

KOJ?

subjekt

[TO?

sostojba

KAKO?

uslovi

STEPEN

KOGA?

vreme

BOLEN

]E PIE

200 ml

voda ili sok

SO CEV^E

ili

[email protected]

NAUTRO

slide22
Osobini na celtaSZO-opis na fizi~ka, psihi~ka i socijalna sostojba, koja se stremi da se postigne kaj bolniot vo najgolema mo`na merka
  • vremenska odredenost na celta(koga }e se postigne)
  • Realnost -da se ostvari celta vo realni ramki
  • usoglasenost-so celokupniot plan na ZN
    • kratkoro~ni celi - da se postigne vedna{, vo kus vremensi rok - >(itna sostojba, temperatura), data, saat
    • srednoro~ni-celi- se realizira za nekolku dena
    • dolgoro~ni- koga za da se realizira celta e potrebno pove}e vreme (pr: pothranetost; c: b/ }e dobie 5 kilogrami za pet meseci)
realnost na celite
Realnost na celite
  • Sprema: mo`nostite i sposobnostite na bolniot, familijata, ZT, materijalni i tehni~ki uslovi...

Pr. cel:

  • u~ewe na ve{tina na dete so pre~ki vo razvojot (pr. insulinska Th)
  • u~ewe na samonega na starec so kognitivni naru{uvawa
  • klo{ar-higienski naviki
  • ste~aec da e optimist, so dobro raspolo`enie
  • Oddelenie so 55 bolni, a edna sestra?

Fleksibilnost za modificirawe na celite

slide24

Relevantnost na celite: edukaciski celi na bolniot- nivna upotreblivost, b/ da gi zapomni- va`ni se pri u~ewe (pr. dieta za dijabeti~ari, polesno se zapomnuvaat nerelevantnite podatoci)

  • treba da postoi usoglasenost me|u celta i celokupniot plan za zgri`uvawe na bolniot (pr. tromboza na dlabokite veni, cel da ne dojde do komplikacii)
3 definirawe na intervenciite za zn strate ki pristapi vo planirawe na zn
3. Definirawe na intervenciite za ZN (strate{ki pristapi vo planirawe na ZN)
  • vidovi na intervencii
  • karakteristiki na intervenciite (tipovi)
  • realnost na intervenciite
  • atraktivnost na intervenciite
  • redosled na planirawe na intervenciite
  • minimum na nesakani efekti
  • izbor na intervenciite
strate ki pristap vo planiraweto na zn
Strate{ki pristap vo planiraweto na ZN
  • poznavawe na metodi i oblici na rabota za re{avawe na problem (znaewe od pedagogija, psihologija, sociologija, medicina i dr.)
  • koristewe na site relevantni metodi vo sestrinskata praktika
  • procenka na snaga na bolniot/ semejstvoto
  • po~ituvawe na prioriteti
  • vo nekoi institucii postojat standardi {to ja olesnuva rabotata pri planot na ZN
slide27

Sestrinski intervencii

  • Sestrinskite intervencii se prezemaat po utvrduvawe na celite i koga se potvrdeni o~ekuvanite ishodi
  • Mu se pomaga na klientot da se dvi`i od negovata momentalna sostojba na zdravje do taa {to e opredelena vo celta i ishodot
slide28

Tipovi na sestrinski intervencii

Indirektni Intervencii

  • intervencii izvedeni posredno za klientot ili za grupata klientini (na pr. interdisciplinarna kolaboracija)
slide29

Tipovi na sestrinski intervencii

  • Direktni intervencii:tretmani izvedeni preku interreakcija so klientot, na pr.
  • - administracija na medikament
  • - iv infuzija,
  • - gri`a, sovet
slide30

Tipovi na planirani klient-fokusirani intervencii

  • Intervencii inicirani od MS
  • Intervencii inicirani od Dr
  • Kolaborativni intervencii
vidovite na intervencii zavisat od stepenot na samostojnost na ms samostojni me uzavisni zavisni
Vidovite na intervencii -zavisat od stepenot na samostojnost na MS samostojni me|uzavisni zavisni

1. samostojni intervencii- sestrata sama gi planira i sproveduva (bez konsultacija od drugi ~lenovi od ZT)

slide32

2. Me|uzavisni aktivnosti- intervencii- koi sestrata gi sproveduva vo sorabotka so drugi profili od ZT (bolen so bilateralna bronhopnevmonija)

3. zavisni aktivnosti-(nalozi od doktor- se naveduvaat vo planot pred sestrinskite nalozi; pr. davawe na odreden lek, vo odredeno vreme, na~in i doza)

  • vo izgotvuvaweto na samostojnite intervencii (merewe na pulsot po digitalis) treba da se obrne vnimanie na nalozite na Dr.(eventualni restrikcii)
  • nalozi od doktor-treba da se jasni-~itko napi{ani vo sprotivno sestrata treba da bara objasnuvawe
  • tie imaat vremenska nasoka (vo koe vreme da se napravi nekoja aktivnost)
  • nalozi od doktor- gi prevzema Glavnata MS
  • inkorporirawe na Dr nalozi vo ZN
realizacija na planot na zn
Realizacija na planot na ZN
  • Realizacija na:
    • lekarski nalozi
    • sestrinski nalozi
  • Promenlivi spored sostojbata na bol.
  • Menuvawe na prioritetite
lista so nalog na dr
Lista so nalog na Dr
  • Th-lista: ne postoi uniformnost
  • tetratka, nadglavna lista ili posebna Th-lista - toa e va`en del od dokumentacijata na eden bolen
  • toa e dokument so koj Dr- po pi{an pat $ gi soop{tuva na MS upatstvata za sproveduvawe na odredeni Dgn-Th intervencii na eden bolen
  • se soop{tuva preosetlivost! so crven moliv
  • listata e izvor na informacii za MS pri pravewe na planot, dopolnuvawe ili izmena
sestrinski nalog
Sestrinski nalog
  • Naso~en kon sakanite celi
  • Individualiziran -za sekoj b/k posebno
  • Konkreten ({to, koga, kako, kolku, )
  • Realen
  • Da go opi{uva redosledot na dejstvija
  • Vremenski da e odreden
  • Aktuelen vo odnos na sostojbata na bolniot
slide36

Sestrinski intervencii: PROTOKOLI

  • Sestrinskite intervencii mo`at da se razvijat, povrzat i organiziraat na baza na protokoli ili utvrdeni pravila
  • Protokol:ovozmo`uva standardna nega ili klini~ki guideline koj mo`e da se individualizira za sekoj klient zavisno od toa kako institucijata ja propi{uva implementacijata na protokolot (na pr. protokol za primawe, otpu{tawe, menaxirawe na bolka, CPR).
slide37

Prevencija na gre{ki pri intervencii

  • Intervenciite inicirani od strana na sestrata, dr ili kolaborativnite intervencii baraat sestrata da koristi kriti~ko razmisluvawe i iniciradecision making.
  • Da odlu~uva koga se intervenciite adekvatni
  • Va`no da prepoznae gre{ki vo dr. nalog, nekorektna Th i t.n.
karakteristiki na intervenciite a
Karakteristiki na intervenciite (a)
  • Henderson gi grupira:
  • Neposredna fizi~ka pomo{
  • Sozdavawe na povolna socijalna okolina
  • Edukacija
  • Motivacija
karakteristiki na intervenciite b
Karakteristiki na intervenciite (b)
  • Intervencii izvedeni vrz osnova na znaeweto(↑Tto-ladewe so oblozi; promena na polo`bata na teloto na 2 ~asa kaj nepokreten bolen)
  • Individualno odredeni intervencii (vo zavisnost od pri~ina naproblemot, te`inata na pr., vo dogovor so bolniot, se cenat jakite i slabi strani na bolniot);Pr. nepodvi`nost/kontraktura-

pri~inata e razli~na: hemiplegija, imobilizacija pri fraktura...

utvrdena dijagnoza kaj nekolku bolni-neadekvatna primena na dijabeti~na dieta zaradi lo{a edukacija

realnost na intervenciite
Realnost na intervenciite
  • planiraweto e rezultat na analiza i soznanie koe se pravi vo sorabotka so b/ semejstvo, vrz osnova na realnata sposobnost i mo`nost na samiot bolen i licata koi u~estvuvaat vo negata (pr. bolen so tremor treba sam da si priprema insulin?)
  • intervencijata se usoglasuva so telesnite sposobnosti, psihi~kata sostojba, obrazovanie, ekonomski i socijalen status i tn. (pr. kapewe 2 pati dnevno kaj socijalno zagr. semejstvo?)
atraktivnost na intervenciite
Atraktivnost na intervenciite
  • za da bidat polesno prifateni nekoi intervencii treba da bidat interesni za korisnikot
  • Pr.
    • {etawe kaj b/ infarkt- neatraktivno: rabota vo gradina pointeresno
    • razdvi`uvawe na raka po imobilizacija kaj dete- neatraktivno: ako toa e del od igra stanuva interesno

MS: kreativnost, improvizacija, snaodlivost

redosled na planirawe na intervenciite
Redosled na planirawe na intervenciite
  • se sistematiziraat po prioritet (pr. odr`uvawe li~na higiena kaj pacient so bronhijalna astma)
  • te{ko - pri itni sostojbi- naj~esto e potrebno pove}e intervencii da se napravat vo isto vreme (pr. perforacija na ulcus ventriculi…)
  • se koristat metodite na hierarhija ili dr. nalozi
  • ustanovi so standardi imaat zacrtan redosled na intervenciite
minimum na nesakani efekti
Minimum na nesakani efekti
  • treba da se procenat korisnite i eventualnite {tetni vlijanija na intervenciite (pr. kapewe na te`ok bolen so za~uvana svest...)
  • Sekoja propratna pojava pri nekoja intervencija vo edna situacija e pozitivna, vo druga negativna (pr. oddale~enost na natkasnata od bolniot...)
kako da se izberat intervenciite
Kako da se izberat intervenciite?
  • analiza na problemite i pri~initelite
  • MS konsultira literatura ({to }e postigne); teoretski informacii od tekstovi, spisanija)
  • iskustvo
  • konsultacii so timot
  • gi grupira intervenciite:
    • {to mo`e da se promeni vo okolinata
    • {to mo`e da napravi sam bolniot/sem
    • {to mo`e da pomognat drugite stru~ni lica
    • {to mo`e da postigne MS
izbor na intervenciite vrz baza na kriteriumi
Izbor na intervenciite vrz baza na kriteriumi:
  • mo`nost da se re{at pove}e problemi so edna intervencija
  • mo`nost za kombinirawe so drugi intervencii
  • kolku intervenciite se prijatni za bolniot
  • kolku intervencijata dava mo`nost za aktivna sorabotka so bolniot
  • Razli~no nivo na gri`a (sam, zavisen od drugo lice)

Pr. nepodvi`nost/hemiplegija, o~uvana svest: intervencii: kapewe/krevet (bolen +sestra); pomo{ pri ishrana, psihi~ka podr{ka, fizikalni ve`bi...)

opis na intervenciite ovozmo uva da ne stanat zabuni i sekoj da si ja znae svojata dol nost
Opis na intervenciite -ovozmo`uva da ne stanat zabuni i sekoj da si ja znae svojata dol`nost
slide47
Otkako }e se isplaniraat intervenciite, MS se potpi{uva na planot so vremeto koga planot e napraven
  • Ostanatite ~lenovi od timot }e vidat na kogo da se obratat vo slu~aj na nejasnotii
4 plan na zn pi uvawe na sestrinskiot raspored
4. Plan na ZN: Pi{uvawe na sestrinskiot raspored
  • komponenti na Plan na ZN:
    • osnovni podatoci za b/k
    • sestrinska dijagnoza
    • celi/o~ekuvani rezultati
    • sestrinska aktivnost (intervencii)
    • rezultati od evaluacija
slide49

Plan na ZN: Implementacija/povrzano so racionalnost

  • A) da se ispita povtorno -dali sestrinskiot plan za akcija e adekvaten
  • B) da se pregleda/revidira postoe~kiot plan na ZN- da se komparira ispituvaweto so postavenata sestrinska Dg i da se promeni ako e potrebno, zavisno dali se promenila i sostojbata na klientot
  • C) da se organiziraat resursite i pru`aweto na nega-da se odredi opremata, personalot i okolinata koi se potrebni za da se izvedat intervenciite
slide50

Plan na ZN: Implementacija/povrzano so racionalnost

  • D) da gi predvidi i prevenira komplikaciite - da identificra rizik i da izmeri korist/benefit od tretmanot so mo`ni rizici
  • E) da go odmeri svoeto znaewe, ve{tina i kvalifikacii-pred implementacijata, da go pregleda planot za ZN i da odredi potreba od pomo{
  • F) utvrduvawe na vremeto koga MS bara pomo{/asistencija ako e neophodno koga se sproveduva odredena procedura

Nursing Care Plans (Potter, Perry, Ross-Kerr & Wood, 2006, p.214 & 217).

koj go pravi planot za nega
Koj go pravi planot za nega
  • Glavna sestra
  • Vi{a medicinska sestra
    • Najuspe{en plan
    • Slo`enost na postapki, aparatura, na bolen
  • Uspe{en plan = skratuvawe na bolesni~ki prestoj
vidovi na listi za plan na nega
Vidovi na listi za plan na nega

Nema idealen obrazec za plan na nega

  • individualiziran plan(prazni obrasci... Kvalitetot na planot zavisi od znaeweto i kreativnosta na MS)
  • standardiziran plan (vo edna ustanova, gotovi {emi, isti kartoni...kategorizirani po dijagnozi: DRG olesneta komunikacija me|u MS; se objavuvaat vo stru~ni spisanija; podle`at na revizija). Negativnosti:
    • Celite ne se prilagodeni na bolniot
    • Problemite koi se pod vlijanie na socijalniot i ekonomskiot status ne se opfateni, ne se usoglaseni predvidenite intervencii so mo`nostite na ustanovata i timot na ZN
    • Obrabotuvaat sekoj problem posebno, a vo praktikata problemite se isprepletuvaat me|u sebe...
slide54

Vidovi na listi za plan na nega

  • kompjuteriziran plan
  • multidisciplinaren plan (sekoj vid na intervencija poseben del) - zaedni~ka problemski orientirana lista (na site ~lenovi na timot: doktor, sestra, terapevt)
  • kardeksKardex (zbir na kartoni so site podatoci i vidovi na nega predvideni za bolniot)– sistem so popolnuvawe na karti~ki, koj ovozmo`uva brzo referirawe na potrebite na klientot
realizacija na

REALIZACIJA NA

PLANOT ZA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

slide56

ISPITUVAWE

Sobirawe podatoci

Organizirawe podatpci

Polnova`nost na podatpcite

Dokumentirawe

PREGLED

DIJAGANOZA

Analizirawe

Identif. na zdravstv problemi, rizici i predizvici

Formulirawe na dijagnost. postavki

PLANIRAWE

Prioritet na problemite/dijagnos

Formulirawe na celite /posakuvan ishod

Selektirawe na sestr. intervencii

Pi{uvawe na sestrinskiot raspored

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Povtorno ispituvawe na bolniot

Odreduvawe na potrevata od pomo{ na MS

Implementacija na intervenciite

Supervizija na odredeni slu~ai

Dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

EVALUACIJA

Sobirawe na podatoci

Komparirawe na podatocite povrzani so ishod

Sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

Donesuvawe zaklu~oci

Prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

slide57

IMPLEMENTACIJA

- povtorno ispituvawe na bolniot

- implementacija na intervenciite

- supervizija na odredeni slu~ai

- dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

toa pretstavuva neposredna realizacija na zn
toa pretstavuva neposredna realizacija na ZN
  • najdinami~en od aspekt na bolniot
  • se realiziraat nalozite od...
  • se bara fleksibilnost

od MS...

  • procenka na sostojbata na bolniot se pravi...
  • ni najdobro isplaniran plan ne mo`e da predividi {to }e se slu~uva vo tekot ZN
  • realizacijata predviduva pove}e aktivnosti

Dr i MS

kon prioritetite

kontinuirano

aktivnosti pri realizacija na zn
Aktivnosti pri realizacija na ZN:
  • neposredna fizi~ka nega - so cel da se o~uva, unepredi ili restavrira b/k
  • podu~uvawe bol./semej. spored mo`nost- samonega
  • zdravstveno vospituvawe-so~uvuvawe na zdravjeto - zdrav na~in na `ivot, prilagoduvawe ako treba
  • pratewe na znaci i simptomi - dr. pojavi za rano otkrivawe i prevenirawe na problemi
  • izveduvawe na Dgn - Th postapki
drugi stru ni aktivnosti na ms
Drugi stru~ni aktivnosti na MS
  • terapevtska komunikacija
  • kompletno re{avawe na problemot na bolniot
  • modifikacija na zdravstvenoto odnesuvawe
  • soo~uvawe so problem i borba so problemot
  • da go potkreva optimizmot na b/k
  • da mu pomogne na b/ da ja sogleda/prifati podr{kata od semejstvoto/prijatelite
  • da mu pomogne na bolniot da dobie najdobra nega, dostoinstven i produktiven `ivot
slide61

Vo tekot na izveduvaweto na negata ne smee da se zaboravi na trite glavni aspektina zdravjeto na ~ovekot, - fizi~ki, psihi~ki (posebno emotiven) i socijalen

  • zada~ite na ZN se varijabilni, od ednostavni do mnogu slo`eni
    • da se uskladeni so planot na ZN
    • da se izvedat stru~no i efikasno
    • da se uskladeni so medicnskiot tretman na dr prof.
    • da se vo sklad so potrebite i specifi~nostite na b/
    • da se po principot za celosno re{avawe na problem
    • da se uskladeni so postoe~kite naviki na b/k
    • da se dokumentiraat
stru nosta i sposobnosta na ms e osnov za profesionalno izveduvawe na zn
Stru~nosta i sposobnosta na MS e osnov za profesionalno izveduvawe na ZN.

MS treba da znae:

  • za stru~nata osnova i principite na sestrinskata rabota
  • za tekot i redosledot na intervenciite
  • za pri~inata zo{to se izveduvaat intervenciite
  • koi se celite i ishodot
  • koi se mo`nite reakcii koi treba da se o~ekuvaat od b/k
  • kakvi se eti~kite i zakonskite aspekti na intervenciite
ve tinata na komunicirawe e osnova za uspe na realizacija na negata
Ve{tinata na komunicirawe e osnova za uspe{na realizacija na negata
  • ~uvstvo za timska rabota(komunikacija so bolniot, familijata, zdravstveniot tim):
  • razvivawe na zdravi me|u~ove~ki odnosi vo timot
  • sozdavawe na psihosocijalna klima koja ja stimulira sorabotkata i u~estvoto na b/ vo procesot na o~uvuvawe na zdravjeto, lekuvaweto i rehabilitacijata
  • deluva na za~uvuvawe na identitetot na bolniot, odr`uvawe na kontakt so dru{tvoto
realizacija na planot na zn64
Realizacija na planot na ZN:
  • U~estvuva najgolem broj na MS
  • Razli~ni nivoi na slo`enost na rabota i odgovornosti
  • Odlukata za slo`enosta na rabotata ja donesuva glavnata sestra ili VMS:
    • ja prati rabotata na MS
    • pru`a stru~na pomo{
    • direkten nadzor
etapi vo realizacijata na zn
Etapi vo realizacijata na ZN
  • podgotovka za intervencija
  • izveduvawe
  • nadgleduvawe na rabota na drugi u~esnici
  • komunikacija so dr. u~esnici vo ZN
  • dokumentirawe na izvr{enoto
  • vodewe na listi za realizacija na negata i pratewe na bolniot
  • primopredavawe na dol`nosta
podgotovka za intervencija dobra priprema uspe no izvedeni aktivnosti
Podgotovka za intervencija (“dobra priprema→uspe{no izvedeni aktivnosti”)
  • prezemawe na sestrinskite nalozi
  • poseduvawe na znaewe i ve{tini(pr.- ispirawe na be{ika: asepsa, ambientalna temperatura, intimnost) (mo`e da pobara pomo{: od druga sestra...)
  • zapoznavawe so bolniot i negova podgotovka za intervencija(objasnuvawe: vid na intervncija, zo{to se obavuva, {to se o~ekuva, kolku }e trae..)
  • sozdavawe na optimalni uslovi za rabota(...
  • obezbeduvawe na za{tita i sugurnost na bolniot (stepen na ~istota, za{tita od stres...)

personal,vreme, oprema i prostor)

izveduvawe na intervencii
Izveduvawe na intervencii
  • odluka za prioritet na zada~ata, kolku vreme za koja intervencija, dopolnitelni podatoci
  • razgovor so b/ vo tekot na izveduvawe naintervenciite, da se istakne zna~eweto na sorabotkata
  • da ja poka`e spretnosta, ve{tinata i sigurnosta
  • da se vklu~i b/s/ vo realizacijata na ZN
  • da se vodi smetka za sigurnosta na b/
  • zavr{uvawe na intervencijata: udobno da se smesti b/, da se izmerat vitalnite znaci, da se zablagodari, eventualno da go ponudi so osve`uvawe
nadgleduvawe na rabotata na drugite u esnici vo negata
Nadgleduvawe na rabotata na drugite u~esnici vo negata
  • MS e odgovorna za celokupnata realizacija na negata
  • nekoi aktivnosti gi prenesuva na pomalku stru~ni lica, pomo{en kadar
  • site ovie lica doverenite zada~i gi izvr{uvaat po nalog na MS, negata se kontrolira i e ograni~ena
  • vakov tip na nega treba da bide legalna -dogovorena na nivo na ZI- zna~aen ~ekor kon racionalizacija i humanizacija na negata
komunikacija so dr u esnici vo zn
Komunikacija so dr. u~esnici vo ZN
  • celna-profesionalno naso~ena komunikacija
  • spontana slobodna komunikacija (idealno e da bide na stranata na bolniot, no dali e taka?)
    • so ~lenovi od sestrinskiot tim
    • so lekari- razmena na informacii, sestrata treba da se podgotvi so relevantni podatoci za predmetot na razgovor (pr. bolniot ne mokrel 10 ~asa)
    • so ~lenovi na semejstvo (izvestuvawe za sostojbata...
    • drugi subjekti/ pri ispis, socijalen rab. , zdr. za{tita vo domot na bolen
dokumentirawe na izvr enoto
Dokumentirawe na izvr{enoto
  • {to - pokraj izvr{enite intervencii, se dokumentira: reakciite na b/; opservacii, subjektivni i objektivni promeni, pojavi
  • Kako - na pove}e na~ini zavisno od intenzitet, obim, slo`enost i vid na intervencii (ra~no, kodirano ili kompjuter)
  • posebni listi za nega, vo vid na brojki, primeno, dadeno, izla~eno..;ili narativni listi vo koi se opi{uvaat sostojbite onaka kako {to se slu~uvale (hronolo{ki)
  • lista za realizacija na negata - sodr`inata e vo soodnos so planot na nega
vodewe na lista za realizacija na negata i pratewe na bolniot
Vodewe na lista za realizacija na negata i pratewe na bolniot
  • Ima za cel MS da gi zabele`i site aktivnosti koi }e gi napravi, reakciite na pacientot i promenie koi nastapuvaat vo dadenata smena
  • dokaz za zavr{ena rabota, za kvalitet, i dokaz za dopolnielni potrebi na b/ i izmena na planot ili celite na ZN
  • [to treba da se zabele`i vo lista: Opisno, hronolo{ko evidentirawe na podatoci, naj~esto mereni vitalni parametri, tretman, zabele{ki
primopredavawe na dol nosta
Primopredavawe na dol`nosta
  • PZN se izveduva na sekoj bolen posebno so planot i dokumentacijata za izvr{enata nega
  • priemi-novi b/
  • ima zna~ajno mesto vo profesionalnata praktika
  • zaradi pr/pred rabotniot den vo zdravstvoto trae 25 ~asa
  • sekoj e odgovoren za b/
evaluacija na procesot na zn

EVALUACIJA NA PROCESOT NA ZN

FAZA NA PROCESOT NA ZDRAVSTVENA NEGA

slide74

ISPITUVAWE

Sobirawe podatoci

Organizirawe podatpci

Polnova`nost na podatpcite

Dokumentirawe

PREGLED

DIJAGANOZA

Analizirawe

Identif. na zdravstv problemi, rizici i predizvici

Formulirawe na dijagnost. postavki

PLANIRAWE

Prioritet na problemite/dijagnos

Formulirawe na celite /posakuvan ishod

Selektirawe na sestr. intervencii

Pi{uvawe na sestrinskiot raspored

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Povtorno ispituvawe na bolniot

Odreduvawe na potrevata od pomo{ na MS

Implementacija na intervenciite

Supervizija na odredeni slu~ai

Dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

EVALUACIJA

Sobirawe na podatoci

Komparirawe na podatocite povrzani so ishod

Sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

Donesuvawe zaklu~oci

Prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

slide75

EVALUACIJA

  • sobirawe na podatoci
  • komparirawe na podatocite povrzani so ishodot
  • sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot
  • donesuvawe zaklu~oci
  • - prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

slide76
Sekoja zavr{ena slo`ena rabota treba na krajot da se vrednuva, analizira ili da se napravi osvrt kon uspesite ili eventualnite gre{ki
  • So evaluacijata, na sistematski na~in se sogleduvaat postignatite celi vo negata na bolniot, se procenuva vlijanieto na nekoi faktori vo ostvaruvaweto na celta i se vrednuva kvalitetot na pru`enata Z nega
evaluacijata vo procesot na zn ima za cel da utvrdi
Evaluacijata vo procesot na ZN ima za cel da utvrdi:
  • kako napreduva ZN vo ostvaruvawe na celta i predvideniot plan (do koj stepen se zadovoleni potrebite na bolniot)
  • kakva e efikasnosta na sestrinskata rabota i {to vlijaelo vrz uspe{nosta (+ -)
  • kolkav e udelot na ZN vo celokupniot tretman na bolniot
  • kolku uspe{no se sproveduvaat site etapi na procesot na ZN

Evaluacijata pomaga vo sobirawe i skladirawe na specifi~ni znaewa za razvivawe na sestrinskata teorija i praktika kako nauka

slide78

EVALUACIJA: 1. ETAPA VO PZN

2. KVALITET NA SESTRINSKA PRAKTIKA

1. Evaluacija - ETAPA vo PZNa. evaluacija na ishodot (evaluacija na postignati celi)b. evaluacija na procesot na rabota (procesna)c. evaluacija na uslovite na rabota (strukturna evaluacija)

2. Evaluacija na KVALITETOT na sestrinskata rabota

 kvalitetot na ZN vo institucijata

 kvalitetot na organizacija i rakovodewe

 sostojba i uslovi na realizirawe na negata

 da se iniciraat i da se prevzemat merki za

unapreduvawe na sestrinskata praktika, koga e potrebno

1 a evaluacija na ishodot evaluacija na postignuvaweto na celite
1. a. Evaluacija na ishodot (evaluacija na postignuvaweto na celite)
  • toa e najva`niot vid na evaluacija za bolniot
  • se smeta kako posebna faza na Procesot iako evaluacijata se izveduva vo tekot na celata ZN - od prviot kontakt pa se do zavr{uvaweto na tretmanot
  • se deli na:
    • evaluacija vo tekot na ZN
    • zavr{na evaluacija
evaluacija vo tekot na zn
- Evaluacija vo tekot na ZN
  • se izveduva sekojdnevno niz pra{awa i odgovori vo vrska so predmetot koj {to se procenuva
  • profesionalna i sovesna MS si ja proveruva svojata rabota na diskreten nevidliv na~in:
    • dali gi sogleduvam pravite problemi na b/ ?
    • dali pdatocite {to gi sobiram se relevantni ?
    • dali mojot pristap odgovara na ovoj bolen?
    • dali gi prepoznavam pravite problemi na b/
    • dali ja postavuvam pravata Dgn?
    • dali se pravi celite? prioritetite?
    • dali so planot se opfateni site Dr i Sestr. nalozi?
    • Dali predvidenite aktivnosti se realiziraat na zadovolitelen na~in?
evaluacijata vo tekot na zn im ovozmo uva na site u esnici vo negata
Evaluacijata vo tekot na ZN im ovozmo`uva na site u~esnici vo negata:
  • navreme da se sogledaat i ispravat nekoi gre{ki vo tekot na rabotata
  • da se spre~i da se zgolemat i kompliciraat gre{kite
  • se skusuva vremeto za nega i lekuvawe
  • za{teda na tro{ocite za tretirawe
  • uspe{na nega i op{t uspeh
  • zadovolsvo za site u~esnici vo negata, posebno zadovolstvo za bolniot
zavr na evaluacija na ishodot
- Zavr{na evaluacija na ishodot
  • Toa e e posebno obmislena intervencija koja ima za cel da :
    • go sporedi reagiraweto na bolniot na problemot (pri priemot) pred i po sestrinskata itervencija
    • proceni dali planiranite sestrinski intervencii bile uspe{ni vo zadovoluvaweto na potrebite na bolniot za nega i za postignuvawe na postavenite celi

Kaj akuten bolen evaluacijata e po~esta

tek na zavr nata evaluacija
Tek na zavr{nata evaluacija
  • postapkata mora da se osmisli i da se podgotvi
    • se izveduva so nabquduvawe, merewe, razgovor so bolniot, ~len od semejstvoto, vrz osnova na analiza na dokumentacijata i razgovor so ~lenovi na timot

1. se gledaat po~etnite zabele{ki za potrebite od sestrinskata Dg i anamneza

2. se pra{uva bolniot dali e zadovolen od negata - preku razgovor se dobivaat najmnogu informacii

3. do koja mera se zadovoleni potrebite za nega b/

4. dali mo`e da poka`e/povtori {to sovladal

5. vo {to e smenet b/-polesno go podnesuva ograni~uvaweto

6. dali mo`e da demonstrira odredeni ve{tini

(pr. davawe na insulin, da proveri {e}er vo urina)

slide84

Zavr{nata evaluacija treba da ja pravi VMS, koja dobiva informacii od bolniot, /s/ i drugite ~lenovi od timot. Se evaluira stepen na postignatite celi:

  • odr`uvawe ili sanirawe na fizi~kata sostojba (o~uvana ko`a, proodnost na di{nite pati{ta, fizi~ka aktivnost, le~ewe/prevencija od inf.)
  • bolniot/sem. dali gi sfatile i nau~ile sovetite
  • sproveduvawe na smenet higieno/dietetski re`im (zemawe na lekovi, korekcija vo na~inot na ishranata, restrikcija pu{ewe /piewe /masti)
  • bolniot ili ~len od sem. da se obu~i da izvr{uva odredeni aktivnosti vo tretmanot (davawe na insulin, nega na kolostoma i dr.)
slide85

Zavr{nata evaluacija po pravilo treba da se izrazi kvalitativno i kvantitativno - ~estota, obem, stepen na znaewe i ve{tini-spretnost, sigurnost, lesnotija i sli~no

  • Koga }e se utvrdi deka se postignati celite vo odnos na site sestrinski dijagnozi, se zadovoleni potrebite na bolniot za nega, nema novi problemi i deka bolniot e sposoben ponatamu samostojno ili so pomo{ na semejstvoto da se gri`i za svoeto zdravje, planiraniot tretman zavr{uva, → ispis na bolen
slide86

Kaj hroni~nite bolni zavr{nata evluacija mo`e da poka`e delumen progres vo ZN. Vo toj slu~aj sestrata zaedno so b/~len na sem. pravi plan za aktivnostite koi }e se prevzemat ponatamu, so cel da ne se vlo{i bolesta

Koregirawe na planot na ZN

  • ako evaluacijata poka`e deka celta ne e postignata, ili pak samo delumi~no, MS treba da bara pri~ina zo{to izostanal uspehot, za da go usoglasi planot vo sklad so aktuelnata sostojba i potrebite na bolniot za nega.
  • pri~inite mo`e da se najraznovidni 
slide87

Pri~inite za neostvaruvawe na celite se: celta ili sestrinskata dijagnoza ne se precizno postaveni ili vo me|uvreme se izmeneti sestrinskite intervencii ne se planirani ili izvedeni na soodveten na~in

revizijata ja pravi so
Revizijata ja pravi so:
  • analizana celite (dali bile realno postaveni, koi kratkoro~ni celi bile postignati, a koi ne, kolku e t0a va`no za b/, {to misli b/ deka go usporuva napredokot)
  • analiza na sestrinskata Dgn (dali e preop{ta..)
  • analiza na sestrinskite aktivnosti

- dali se odbrani soodvetni metodi

- dali intervenciite se izvedeni vo sklad so planot

- dali reakciite na b/ se primeteni na vreme i dali soodvetno se reagiralo

slide89

Korekcija na planot mo`e da se nalo`i zaradi: problemot /prisuten no se izmenil starite problemi sanirani/se javuvaat novi se smenile uslovite za realizacija na negata

slide90
ako dokumentacijata e dobra, zavr{nata evaluacija mo`e da se izvede i po otpu{tawe na bolniot od bolnica
  • Dobrata dokumentacija poka`uva:
    • tek, stepen na napreduvawe vo postignuvawe na celite
    • izmena vo stavovi na bolen kon svojot problem/zdravje
    • stepen na usvoeni ve{tini i znaewe
    • dvi`eweto na vitalnite i fiziolo{ki parametri
    • spremnost za prifa}awe na higieno-dietetski re`im
dokumentirawe na zavr nata evaluacija odgovorna i zna ajna etapa za procenka na zn
Dokumentirawe na zavr{nata evaluacija(odgovorna i zna~ajna etapa za procenka na ZN)
  • sozdavawe na sopstvena baza na podatoci, specifi~no znaewe i iskustvo
  • kriti~ko posmatrawe na sestrinskata praktika retrogradno vo eden vremenski period
  • istra`uvawe so cel da se unapredi i ponatamu da se razviva zdravstvenata nega vo nau~na disciplina
1 b evaluacija na procesot na rabota procesna evaluacija
1. b. Evaluacija na procesot na rabota(procesna evaluacija)
  • posmatrawe na procesot na rabota
  • razgovor so b/sem. (spontano, nenametlivo) za rabotata na MS
  • uvid vo sestrinskata dokumentacija
  • razmenuvawe na mislewa i iskustva vo samiot ZT
1 c evaluacija na uslovite na rabota
1. c. Evaluacija na uslovite na rabota
  • organizacionata struktura na sestrinskata su`ba opfa}a vodewe i kontrola (vode~ka sestra na institucuja/odd), podelba na rabotata, povrzanost vo smeni, postoewe na servis - lete~ka sestra
  • broj, kvalifikaciona struktura i rasporedenost na medicinskite sestri vo edinici i smeni
  • usoglasenost na stru~nosta i iskustvata na medicinskite sestri so slo`enostite na potrebite na bolniot za nega
  • zaposlenost /anga`iranost na pomo{niot kadar
  • aprati i oprema
  • koordinacija na slu`bata so drugi slu`bi
2 evaluacija na kvalitetot na sestrinskata praktika
2. EVALUACIJA NA KVALITETOT NA SESTRINSKATA PRAKTIKA
  • kvalitetot na ZN vo institucijata
  • kvalitetot na organizacija i rakovodewe
  • sostojba i uslovi na realizirawe na negata
  • da se iniciraat i da se prezemat merki za unapreduvawe na sestrinskata praktika, koga e potrebno

Tesno povrzana so standardite i kriteriumite na ZN

slide95

Za evaluacija na kvalitetot vo SP naj~esto se odbiraat i se procenuvaat najva`nite aktivnosti na medicinskite sestri vo dadena sredina. Najgolem prioritet imaat: obem na rabota, visokiot rizik za pacientite, pacienti so sklonost kon povredi i drugi problemi

  • obem na rabota - se vrednuva rabotata koja naj~esto se raboti ili se odnesuva na golem broj na pacienti (Pr. monitoring: vitalni parametri vo koronarna edinica)
slide96

Visok rizik:se odnesuva na rabotata na MS so bolni koi se izlo`eni na pogolem rizik od drugite i koi mo`e da imaat posledici ako ne im se pru`i blagovremeno pomo{ i kvalitetna nega (proodnost na di{nite pati{ta po anestezija, davawe na lekovi na deca, otkrivawe na urinarna infekcija kja paraplegi~en bolen)

  • sklonost kon povredi i drugi problemi: se vrednuvaat aktivnostite na MS pri pojavi koi porano sozdavale problemi (~uvawe od pad na slep, komunikacija so gluvi, komunikacija so lu|e koi ne zboruvaat na jazik na institucijata, osobeno pri itnost)
izbor na pokazateli za evaluacija indikatori
- Izbor na pokazateli za evaluacija (indikatori)
  • za da se napravi evaluacija pokazatelite treba da se:
    • merlivi
    • karakteristi~ni za konkretna stru~na praktika
    • koi mo`e da se pratat
    • koi mo`e da se analiziraat
  • Ovie pokazateli mo`e da se odnesuvaat na site etapi na procesot na evaluacija, no i na evaluacija na kvalitetot na negata
slide98

Pokazateli na ishodot: gi opfa}aat rezultatite od sestrinskite intervencii i drugite intervencii i drugi aktivnosti na nega kaj grupa na bolni vo odreden period. Tie naj~esto se evaluiraat bidejki poka`uvaat kolku negata bila uspe{na

  • Pr:
    • prifa}awe na sorabotka vo negata na b/k
    • osposobenost na bolniot za samonega
    • osposobenost na b/k za primena na znaeweto i ve{tinite
    • ~estotata na komplikacii i nesakani pojavi vo tekot na negata
slide99

reakcii na IV ili dr. Th, pa|awe, povredi.. zadovolsvo na bolniot so negata vkupna uspe{nost vo postignuvaweto na celite zadovolstvo na MS vo rabotata.

slide100
Procesni pokazateli: se odnesuvaat na razvienosta na stru~nata praktika i na rabotata na medicinskite sestri vo opservirana edinica vo odreden period. Opfa}a izveduvawe na sestrinski intervencii i drugi aktivnosti, na~in na re{avawe na problemot, komplikacii i dokumentirawe na rabotata kako {to se: 
slide101

 dosledno sproveduvawe na etapite na PZN prifa}awe na bolen pri itnost na~in na primawe, premestuvawe, otpu{tawe od ZU na~in na organizirawe na poseti na b/k na~in na delewe na medikamenti, Th, ishrana i uskladenost so drugite aktivnosti na ZN na~in na obezbeduvawe na ti{ina i mir doslednost i na~inot na vodewe na sestr. dokumentacija, kako i za reakciite na bolniot

slide102
strukturni pokazateli- gi opfa}aat uslovite koi vlijaat vrz kvalitetot na negata i organizacijata na sestrinskata rabota.

Tie se odnesuvaat na :

slide103

rakovodeweto vo sestrinskata praktika brojot na medicinskite sestri i nivnata kvalifikaciona struktura, uskladenost na rasporedot na sestrite so potrebite na bolniot po smeni anga`irawe na pomo{en kadar vo nega opremenost na bolni~kata edinica (prostor za rekreacija, pomo{ni prostorii, kreveti, li~ni i postelni raboti-~ar{afi, sredstva za higiena, oprema za ishrana i dr.) snabdenost so lek/i.dezinficiensi, setovi podgotvenost za itni intervencii (anti-{ok terapija, kislorod idr.)

tekot na evaluacijata na kvalitetot na sestrinskata praktika
- Tekot na evaluacijata na kvalitetot na sestrinskata praktika
  • evaluacijata na kvalitetot na sestrinskata praktika ima za cel:
    • da se utvrdi kakva e sostojbata
    • da se prezemat soodvetni merki za da se popravi propu{tenoto
    • da se podobri ZN vo evaluiranata sredina
    • zatoa pri evaluacijata se koristi istiot pristap kako pri PZN:
    • se sobiraat podatocite, mislewa b/k, dokumentacija.. -vrz nivna osnova se gleda:
slide105

{to go onevozmo`ilo o~ekuvaniot kvalitet, cenata na ~inewe, {to predizvikuva bolniot da e nezadovolen, odlo`uvawe na rab. i dr. kakvi promeni bi mo`ele da pomognat vo re{avaweto na problemot-podobruvawe na kvalifikacionata struktura i brojot na medicinski sestri, podobruvawe na uslovite za rabota ili ne{to drugo

slide106

slednata stapka e kako da se prezemat potrebnite promeni

  • se planira, podgotvuva se prevzemaat promenite
  • povtorno se evaluira-da se vidi dali promenite predizvikale
  • podobruvawe
  • toa e mnogu komplicirana zada~a - te{ko se vrednuva sestrinskiot
  • pridones vo lekuvaweto na bolniot i samostojnite sestrinski zada~i,

osobeno vo me|uzavisniot priod na bolniot, kako {to e pridonesot

na MS vo:

slide107

 u~estvo pri dijagnostika i terapija;

timska rabota pri zdravstveno vospituvawe

 rabota na unapreduvawe na zdraviot

na~in na `iveewe i dr.

  • zatoa MS treba da neguvaat i da rabotat:
    • na definirawe na kvalitetot na sestrinskite aktivnosti
    • na procenuvawe i utvrduvawe na pridonesot na ZN vo re{avaweto na zdravstvenite problemi na edinka, semejstvo i zaednicata
slide108

Vreduvaweto na sestrinskata rabota treba da

se bazira na relevantni parametri

  • Tradicionalniot na~in na ocenuvawe e

neprifatliv

ad