Download

dame






Advertisement
/ 108 []
Download Presentation
Comments
latif
From:
|  
(1140) |   (0) |   (0)
Views: 326 | Added:
Rate Presentation: 3 2
Description:
“. La. dame. a la. “. lampe. Nightingale Florence . PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA. PROCESOT NA ZDRAVSTVENA NEGA NE E SAMO AKADEMSKO VE@BAWE , IRELEVANTNO ZA SEKOJDNEVNATA SESTRINSKA PRAKTIKA. ISPITUVAWE Sobirawe podatoci Organizirawe podatpci Polnova`nost na podatpcite Dokumentirawe.
dame

An Image/Link below is provided (as is) to

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use only and may not be sold or licensed nor shared on other sites. SlideServe reserves the right to change this policy at anytime. While downloading, If for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.











- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -




Slide1 l.jpgSlide 1

La

dame

a la

lampe

Nightingale Florence

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

Slide2 l.jpgSlide 2

PROCESOT NA ZDRAVSTVENA NEGA NE E SAMO AKADEMSKO VE@BAWE, IRELEVANTNO ZA SEKOJDNEVNATA SESTRINSKA PRAKTIKA

Slide3 l.jpgSlide 3

ISPITUVAWE

Sobirawe podatoci

Organizirawe podatpci

Polnova`nost na podatpcite

Dokumentirawe

DIJAGANOZA

Analizirawe

Identif. na zdravstv problemi, rizici i predizvici

Formulirawe na dijagnost. postavki

PREGLED

PLANIRAWE

Prioritet na problemite/dijagnos

Formulirawe na celite /posakuvan ishod

Selektirawe na sestr. intervencii

Pi{uvawe na sestrin. raspored

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Povtorno ispituvawe na bolniot

Odreduvawe na potrevata od pomo{ na MS

Implementacija na intervenciite

Supervizija na odredeni slu~ai

Dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

EVALUACIJA

Sobirawe na podatoci

Komparirawe na podatocite povrzani so ishod

Sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

Donesuvawe zaklu~oci

Prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

Slide4 l.jpgSlide 4

PLANIRAWE NA ZN - strategija

koja }e ovozmo`i koregirawe i podobruvawe na

reakciite na bolniot na problemot koj go ima

  • Izdvojuvawe na prioritetna problemite/dijagnosticirawe

  • 2. formulirawe definirawe na celite/posakuvan ishod

  • 3. definiraweselektirawe, na intervencii

  • 4.izrabotka na planot za zdravstvena nega (pi{uvawe na sestrinskiot raspored)

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

Slide5 l.jpgSlide 5

Fokus

  • prioritet na sestrinskata dijagnoza

  • tipovi na planirani fokusirani intervencii

  • nezavisna i me|uzavisna uloga na sestrata

  • prevencija na interventnite gre{ki

  • direktni i indirektni sestrinski intervencii

  • sestrinski protokoli, standardi na sestrinska nega i pravila

  • kriti~no mislewe i komunikacija

  • proces na planirawe, implementacija i evaluacija

  • Dokumentacija

Slide6 l.jpgSlide 6

Planirawe

  • Faza vo procesot na ZN

  • Intervenciite se selektirani za da go re{at problemot na klientot i negovite zdravstveni potrebi i da gi dostignat celite i ishodot

  • Decision-makingve{tini iproblem solving ve{tini se baraat

Slide7 l.jpgSlide 7

Definicija

  • Sprema (Potter, Perry, Ross-Kerr & Wood, 2006), planiraweto“vklu~uva postavuvawe na celite na klientot i o~ekuvanite ishodi, i selektirawe na sestrinskite intervencii”

Slide8 l.jpgSlide 8

I - faza: Utvrduvawe na potrebite za ZN

II - faza: PLANIRAWE NA ZN

4. Izrabotka na

planot za ZN

1. utvrduvawe

na prioritet

2. Definirawe

na celite

3. definirawe

na intervenciite

- dijagnoza

- cel

- intervencii

- evaluacija

- te`ina na

problemot

- redosled na

prioritet

- mo`nost

za re{avawe

na problemite

- vidovi na intervencii

- karakteristiki na

intervenciite

- realnost na

intervenciite

- atraktivnost na

intervenciite

- redosled na planirawe

na intervenciite

- minimum na nesakani

efekti

- izbor na intervenciite

- celta e jasna i

razbirliva

- da se odnesuva na

bolniot

- da mo`e da se proceni

vreme, stepen na

okolnosti na postignuvawe

- da e realno postavena

- da postoi vrska me|u

celite i planot za ZN

Slide9 l.jpgSlide 9

1. Utvrduvawe na prioritet

  • prioritetot MS go re{ava vo dogovor so bolniot

    Faktori koi go odreduvaat prioritetot:

  • rizi~ni situacii za `ivotot

  • opasnost po zdravje, dignitet i integritet

  • koristewe na nekoj od modelite za prioritet: pr. Maslov: hierarhija na ~ove~kite potrebi

  • mo`nosta za re{avawe na problemot e razli~na

Poznavawe na teoriski modeli

Hierarhija na osnovnite ove ki potrebi maslovleva teorija na motivacija l.jpgSlide 10

Potrebi

Fiziolo{ki potrebi

Potreba za sigurnost

Afilijativni potrebi

Potreba za po~ituvawe

Potreba za samoaktualizacija

Problemi

Dehidratacija

Mo`nost za povreda

Socijalna izolacija

Bespomo{nost

Neupatenost

Hierarhija na osnovnite ~ove~ki potrebi: Maslovleva teorija na motivacija

Slide11 l.jpgSlide 11

Op{ti preporaki za utvrduvawe na prioriteti

Zgri`uvawe na `ivotno-zagrozuva~ki sostojbi

Bezbednosni merki

Prioriteti identificirani od strana na pacientot

Prioriteti identificirani od strana na sestra, bazirani na vkupnata slika. Pacientot kako celosna li~nost, dostapnost na vreme i resursi

Slide12 l.jpgSlide 12

Prioriteti

  • Prioritetite mo`at da bidat od visok, sreden ili mal prioritet. Zavisi od itnosta na situacijata

  • Visok prioritetako ne se tretiraat mo`at da bidat {tetni za klientot, na pr: namalen cardiac output e od visok prioritet

  • Intermediarnise ocenuvaat kako ne hitni, ne `ivotno-zagrozuva~ki. Na pr. vospaleno grlo

  • Mal prioritetne mora da bide povrzano so direktna bolest ili prognoza, no mo`e da bide afektirano podocna na pr. promena na prevrska vo ambulanta

    (Priority Setting Potter et al., 2006 p.199)

Slide13 l.jpgSlide 13

2. Definirawe na celite na zdravstvena nega: zdravstveni celi / o~ekuvani ishodi

  • Celite i o~ekuvanite ishodi obezbeduvaat pravec i gi postavuvaat standardite za toa kolku se efektivni sestrinskite intervencii

celi na bolniot +

celi na m. sestra

edinstveni

celi

Termini za celi l.jpgSlide 14

Termini za celi

  • Ishod

  • Target

  • Objectives

  • Goals

Pozitivna konotacija

Celi

Ishod

pri evaluacija

Slide15 l.jpgSlide 15

1. Preporaki za pi{uvawe na celi/posakuvani ishodi

1-celite treba da se pi{uvaat jasno, razgovetno i koncizno (prifatena terminologija)

2- pi{uvawe na celi i ishodi sprema odgovorite na klientot, a ne aktivnostite

3- primena na vidlivi, merni ishodi (пр: ќе демонстрира, а не ќе научи)

4-sigurnost deka sekoja cel proizleguva od samo edna dijagnoza

5- sigurnost deka posakuvaniot ishod e realisti~en za pacientot

6-sigurnost deka klientot gi ocenuva celite/posakuvanite ishodi kako va`ni i givalorizira

Slide16 l.jpgSlide 16

2. Preporaki za pi{uvawe na celi/posakuvani ishodi

  • Klient Centriran – ishod za klientot, ne za sestrata

  • Edine~ni faktori - se odnesuva samo na edno odnesuvawe

  • Merni faktori-dizajnirani ishodi koi mo`at da bidat vidlivi

  • Specifiki na klientotstepen na podgotvenost ili uslovi koi se baraat za ishodot da bide o~ekuvan

  • Vremenski ograni~eni faktorikoga }e se pojavi o~ekuvaniot odgovor

    6) Realnostamora da bide na nivo

    7)Vzaemni faktoriklient & sestra soglasnost za ishodite

Slide17 l.jpgSlide 17

Definirawe na celite na zdravstvena nega

  • cel vo PZN sakan i realen efekt vo ZN

  • celta se odnesuva na b/k

  • gi sodr`i dogovorenite i realni promeni vo negovata sostojba i odnesuvawe

    MS:

    • znaewe, iskustvo (stru~no, prakti~no)

    • poznavawe na bolniot/k

    • i sostojbata vo koja se nao|a

    • da gi znae uslovite za davawe na nega

    • da gi znae faktorite na rizik koi mo`e da vlijaat vrz tekot i ishodot na bolesta

Celta ja definiraat bolniot i sestrata zaedno l.jpgSlide 18

Celta ja definiraat bolniot i sestrata zaedno:

  • cel - jasno definirana - razbirliva za ZT i bolniot

  • se odnesuva sekoga{ na bolniot (ne na intervenciite)

  • specifi~na - za da mo`e da se proceni (evaluacija)

  • da go sodr`i stepenot i vremeto za postignuvawe na celta,

    pr. za sestrinski Dg i mo`ni celi:

PROBLEM:

Namalena

fizi~ka aktivnost

poradi malaksalost

CEL:

Bolniot, so pomo{ na seсtrata, }e {eta

dva pati dnevno po deset minuti vo

tekot na slednite 5 dena

Celta treba da sodr i l.jpgSlide 19

Celta treba da sodr`i:

  • Subjekt (bolen koj treba da ja psotigne celta)

  • Sostojba (glagol)

  • Stepen (kriterium; veli~ina, broj, koli~ina) kolku dobro }e se postigne celta

  • Okolnosti (uslovi: sredstva, pomagala, oprema)

  • Vreme (koga se o~ekuva postignuvawe na celta)

Slide20 l.jpgSlide 20

Primer za definirawe na celite na ZN

CEL:

da se upati i nau~i

bolniot

za dijabeti~na dieta

SOSTOJBA:

znaewe

PROBLEM:

neukost za dieta kaj

{e}era{i

CEL:

da znae pravilno da

upotrebuva inhalator

SOSTOJBA:

ve{tina

PROBLEM:

nepravilna primena

na inhalator

CEL:

da se postigne

standardna

debelina

PROBLEM:

debelina

SOSTOJBA:

telesen izgled

Specifi na cel da se osposobi b k da zema digitalis vo doma ni uslovi l.jpgSlide 21

Specifi~na cel:(da se osposobi b/k da zema digitalis vo doma{ni uslovi)

}e objasni bolniot

{to }e napravi

pri predozirawe

}e znae da

prepoznae

bigeminija,

simuliran puls

da znae da go

meri pulsot

na a.radijalis

}e gi nabroi

znacite i

simptomite na

predozirawe

  • stepen i vreme na realizacija:

KOJ?

subjekt

[TO?

sostojba

KAKO?

uslovi

STEPEN

KOGA?

vreme

BOLEN

]E PIE

200 ml

voda ili sok

SO CEV^E

ili

LA@ICA

NAUTRO

Slide22 l.jpgSlide 22

Osobini na celtaSZO-opis na fizi~ka, psihi~ka i socijalna sostojba, koja se stremi da se postigne kaj bolniot vo najgolema mo`na merka

  • vremenska odredenost na celta(koga }e se postigne)

  • Realnost -da se ostvari celta vo realni ramki

  • usoglasenost-so celokupniot plan na ZN

    • kratkoro~ni celi - da se postigne vedna{, vo kus vremensi rok - >(itna sostojba, temperatura), data, saat

    • srednoro~ni-celi- se realizira za nekolku dena

    • dolgoro~ni- koga za da se realizira celta e potrebno pove}e vreme (pr: pothranetost; c: b/ }e dobie 5 kilogrami za pet meseci)

Realnost na celite l.jpgSlide 23

Realnost na celite

  • Sprema: mo`nostite i sposobnostite na bolniot, familijata, ZT, materijalni i tehni~ki uslovi...

    Pr. cel:

  • u~ewe na ve{tina na dete so pre~ki vo razvojot (pr. insulinska Th)

  • u~ewe na samonega na starec so kognitivni naru{uvawa

  • klo{ar-higienski naviki

  • ste~aec da e optimist, so dobro raspolo`enie

  • Oddelenie so 55 bolni, a edna sestra?

Fleksibilnost za modificirawe na celite

Slide24 l.jpgSlide 24

Relevantnost na celite: edukaciski celi na bolniot- nivna upotreblivost, b/ da gi zapomni- va`ni se pri u~ewe (pr. dieta za dijabeti~ari, polesno se zapomnuvaat nerelevantnite podatoci)

  • treba da postoi usoglasenost me|u celta i celokupniot plan za zgri`uvawe na bolniot (pr. tromboza na dlabokite veni, cel da ne dojde do komplikacii)

3 definirawe na intervenciite za zn strate ki pristapi vo planirawe na zn l.jpgSlide 25

3. Definirawe na intervenciite za ZN (strate{ki pristapi vo planirawe na ZN)

  • vidovi na intervencii

  • karakteristiki na intervenciite (tipovi)

  • realnost na intervenciite

  • atraktivnost na intervenciite

  • redosled na planirawe na intervenciite

  • minimum na nesakani efekti

  • izbor na intervenciite

Strate ki pristap vo planiraweto na zn l.jpgSlide 26

Strate{ki pristap vo planiraweto na ZN

  • poznavawe na metodi i oblici na rabota za re{avawe na problem (znaewe od pedagogija, psihologija, sociologija, medicina i dr.)

  • koristewe na site relevantni metodi vo sestrinskata praktika

  • procenka na snaga na bolniot/ semejstvoto

  • po~ituvawe na prioriteti

  • vo nekoi institucii postojat standardi {to ja olesnuva rabotata pri planot na ZN

Slide27 l.jpgSlide 27

Sestrinski intervencii

  • Sestrinskite intervencii se prezemaat po utvrduvawe na celite i koga se potvrdeni o~ekuvanite ishodi

  • Mu se pomaga na klientot da se dvi`i od negovata momentalna sostojba na zdravje do taa {to e opredelena vo celta i ishodot

Slide28 l.jpgSlide 28

Tipovi na sestrinski intervencii

Indirektni Intervencii

  • intervencii izvedeni posredno za klientot ili za grupata klientini (na pr. interdisciplinarna kolaboracija)

Slide29 l.jpgSlide 29

Tipovi na sestrinski intervencii

  • Direktni intervencii:tretmani izvedeni preku interreakcija so klientot, na pr.

  • - administracija na medikament

  • - iv infuzija,

  • - gri`a, sovet

Slide30 l.jpgSlide 30

Tipovi na planirani klient-fokusirani intervencii

  • Intervencii inicirani od MS

  • Intervencii inicirani od Dr

  • Kolaborativni intervencii

Vidovite na intervencii zavisat od stepenot na samostojnost na ms samostojni me uzavisni zavisni l.jpgSlide 31

Vidovite na intervencii -zavisat od stepenot na samostojnost na MS samostojni me|uzavisni zavisni

1. samostojni intervencii- sestrata sama gi planira i sproveduva (bez konsultacija od drugi ~lenovi od ZT)

Slide32 l.jpgSlide 32

2. Me|uzavisni aktivnosti- intervencii- koi sestrata gi sproveduva vo sorabotka so drugi profili od ZT (bolen so bilateralna bronhopnevmonija)

3. zavisni aktivnosti-(nalozi od doktor- se naveduvaat vo planot pred sestrinskite nalozi; pr. davawe na odreden lek, vo odredeno vreme, na~in i doza)

  • vo izgotvuvaweto na samostojnite intervencii (merewe na pulsot po digitalis) treba da se obrne vnimanie na nalozite na Dr.(eventualni restrikcii)

  • nalozi od doktor-treba da se jasni-~itko napi{ani vo sprotivno sestrata treba da bara objasnuvawe

  • tie imaat vremenska nasoka (vo koe vreme da se napravi nekoja aktivnost)

  • nalozi od doktor- gi prevzema Glavnata MS

  • inkorporirawe na Dr nalozi vo ZN

Realizacija na planot na zn l.jpgSlide 33

Realizacija na planot na ZN

  • Realizacija na:

    • lekarski nalozi

    • sestrinski nalozi

  • Promenlivi spored sostojbata na bol.

  • Menuvawe na prioritetite

Lista so nalog na dr l.jpgSlide 34

Lista so nalog na Dr

  • Th-lista: ne postoi uniformnost

  • tetratka, nadglavna lista ili posebna Th-lista - toa e va`en del od dokumentacijata na eden bolen

  • toa e dokument so koj Dr- po pi{an pat $ gi soop{tuva na MS upatstvata za sproveduvawe na odredeni Dgn-Th intervencii na eden bolen

  • se soop{tuva preosetlivost! so crven moliv

  • listata e izvor na informacii za MS pri pravewe na planot, dopolnuvawe ili izmena

Sestrinski nalog l.jpgSlide 35

Sestrinski nalog

  • Naso~en kon sakanite celi

  • Individualiziran -za sekoj b/k posebno

  • Konkreten ({to, koga, kako, kolku, )

  • Realen

  • Da go opi{uva redosledot na dejstvija

  • Vremenski da e odreden

  • Aktuelen vo odnos na sostojbata na bolniot

Slide36 l.jpgSlide 36

Sestrinski intervencii: PROTOKOLI

  • Sestrinskite intervencii mo`at da se razvijat, povrzat i organiziraat na baza na protokoli ili utvrdeni pravila

  • Protokol:ovozmo`uva standardna nega ili klini~ki guideline koj mo`e da se individualizira za sekoj klient zavisno od toa kako institucijata ja propi{uva implementacijata na protokolot (na pr. protokol za primawe, otpu{tawe, menaxirawe na bolka, CPR).

Slide37 l.jpgSlide 37

Prevencija na gre{ki pri intervencii

  • Intervenciite inicirani od strana na sestrata, dr ili kolaborativnite intervencii baraat sestrata da koristi kriti~ko razmisluvawe i iniciradecision making.

  • Da odlu~uva koga se intervenciite adekvatni

  • Va`no da prepoznae gre{ki vo dr. nalog, nekorektna Th i t.n.

Karakteristiki na intervenciite a l.jpgSlide 38

Karakteristiki na intervenciite (a)

  • Henderson gi grupira:

  • Neposredna fizi~ka pomo{

  • Sozdavawe na povolna socijalna okolina

  • Edukacija

  • Motivacija

Karakteristiki na intervenciite b l.jpgSlide 39

Karakteristiki na intervenciite (b)

  • Intervencii izvedeni vrz osnova na znaeweto(↑Tto-ladewe so oblozi; promena na polo`bata na teloto na 2 ~asa kaj nepokreten bolen)

  • Individualno odredeni intervencii (vo zavisnost od pri~ina naproblemot, te`inata na pr., vo dogovor so bolniot, se cenat jakite i slabi strani na bolniot);Pr. nepodvi`nost/kontraktura-

    pri~inata e razli~na: hemiplegija, imobilizacija pri fraktura...

    utvrdena dijagnoza kaj nekolku bolni-neadekvatna primena na dijabeti~na dieta zaradi lo{a edukacija

Realnost na intervenciite l.jpgSlide 40

Realnost na intervenciite

  • planiraweto e rezultat na analiza i soznanie koe se pravi vo sorabotka so b/ semejstvo, vrz osnova na realnata sposobnost i mo`nost na samiot bolen i licata koi u~estvuvaat vo negata (pr. bolen so tremor treba sam da si priprema insulin?)

  • intervencijata se usoglasuva so telesnite sposobnosti, psihi~kata sostojba, obrazovanie, ekonomski i socijalen status i tn. (pr. kapewe 2 pati dnevno kaj socijalno zagr. semejstvo?)

Atraktivnost na intervenciite l.jpgSlide 41

Atraktivnost na intervenciite

  • za da bidat polesno prifateni nekoi intervencii treba da bidat interesni za korisnikot

  • Pr.

    • {etawe kaj b/ infarkt- neatraktivno: rabota vo gradina pointeresno

    • razdvi`uvawe na raka po imobilizacija kaj dete- neatraktivno: ako toa e del od igra stanuva interesno

MS: kreativnost, improvizacija, snaodlivost

Redosled na planirawe na intervenciite l.jpgSlide 42

Redosled na planirawe na intervenciite

  • se sistematiziraat po prioritet (pr. odr`uvawe li~na higiena kaj pacient so bronhijalna astma)

  • te{ko - pri itni sostojbi- naj~esto e potrebno pove}e intervencii da se napravat vo isto vreme (pr. perforacija na ulcus ventriculi…)

  • se koristat metodite na hierarhija ili dr. nalozi

  • ustanovi so standardi imaat zacrtan redosled na intervenciite

Minimum na nesakani efekti l.jpgSlide 43

Minimum na nesakani efekti

  • treba da se procenat korisnite i eventualnite {tetni vlijanija na intervenciite (pr. kapewe na te`ok bolen so za~uvana svest...)

  • Sekoja propratna pojava pri nekoja intervencija vo edna situacija e pozitivna, vo druga negativna (pr. oddale~enost na natkasnata od bolniot...)

Kako da se izberat intervenciite l.jpgSlide 44

Kako da se izberat intervenciite?

  • analiza na problemite i pri~initelite

  • MS konsultira literatura ({to }e postigne); teoretski informacii od tekstovi, spisanija)

  • iskustvo

  • konsultacii so timot

  • gi grupira intervenciite:

    • {to mo`e da se promeni vo okolinata

    • {to mo`e da napravi sam bolniot/sem

    • {to mo`e da pomognat drugite stru~ni lica

    • {to mo`e da postigne MS

Izbor na intervenciite vrz baza na kriteriumi l.jpgSlide 45

Izbor na intervenciite vrz baza na kriteriumi:

  • mo`nost da se re{at pove}e problemi so edna intervencija

  • mo`nost za kombinirawe so drugi intervencii

  • kolku intervenciite se prijatni za bolniot

  • kolku intervencijata dava mo`nost za aktivna sorabotka so bolniot

  • Razli~no nivo na gri`a (sam, zavisen od drugo lice)

    Pr. nepodvi`nost/hemiplegija, o~uvana svest: intervencii: kapewe/krevet (bolen +sestra); pomo{ pri ishrana, psihi~ka podr{ka, fizikalni ve`bi...)

Opis na intervenciite ovozmo uva da ne stanat zabuni i sekoj da si ja znae svojata dol nost l.jpgSlide 46

Opis na intervenciite -ovozmo`uva da ne stanat zabuni i sekoj da si ja znae svojata dol`nost

Slide47 l.jpgSlide 47

  • Otkako }e se isplaniraat intervenciite, MS se potpi{uva na planot so vremeto koga planot e napraven

  • Ostanatite ~lenovi od timot }e vidat na kogo da se obratat vo slu~aj na nejasnotii

4 plan na zn pi uvawe na sestrinskiot raspored l.jpgSlide 48

4. Plan na ZN: Pi{uvawe na sestrinskiot raspored

  • komponenti na Plan na ZN:

    • osnovni podatoci za b/k

    • sestrinska dijagnoza

    • celi/o~ekuvani rezultati

    • sestrinska aktivnost (intervencii)

    • rezultati od evaluacija

Slide49 l.jpgSlide 49

Plan na ZN: Implementacija/povrzano so racionalnost

  • A) da se ispita povtorno -dali sestrinskiot plan za akcija e adekvaten

  • B) da se pregleda/revidira postoe~kiot plan na ZN- da se komparira ispituvaweto so postavenata sestrinska Dg i da se promeni ako e potrebno, zavisno dali se promenila i sostojbata na klientot

  • C) da se organiziraat resursite i pru`aweto na nega-da se odredi opremata, personalot i okolinata koi se potrebni za da se izvedat intervenciite

Slide50 l.jpgSlide 50

Plan na ZN: Implementacija/povrzano so racionalnost

  • D) da gi predvidi i prevenira komplikaciite - da identificra rizik i da izmeri korist/benefit od tretmanot so mo`ni rizici

  • E) da go odmeri svoeto znaewe, ve{tina i kvalifikacii-pred implementacijata, da go pregleda planot za ZN i da odredi potreba od pomo{

  • F) utvrduvawe na vremeto koga MS bara pomo{/asistencija ako e neophodno koga se sproveduva odredena procedura

    Nursing Care Plans (Potter, Perry, Ross-Kerr & Wood, 2006, p.214 & 217).

Izgled na plan za zn eden obrazec eden problem l.jpgSlide 51

Izgled na plan za ZN: (eden obrazec, eden problem)

Koj go pravi planot za nega l.jpgSlide 52

Koj go pravi planot za nega

  • Glavna sestra

  • Vi{a medicinska sestra

    • Najuspe{en plan

    • Slo`enost na postapki, aparatura, na bolen

  • Uspe{en plan = skratuvawe na bolesni~ki prestoj

Vidovi na listi za plan na nega l.jpgSlide 53

Vidovi na listi za plan na nega

Nema idealen obrazec za plan na nega

  • individualiziran plan(prazni obrasci... Kvalitetot na planot zavisi od znaeweto i kreativnosta na MS)

  • standardiziran plan (vo edna ustanova, gotovi {emi, isti kartoni...kategorizirani po dijagnozi: DRG olesneta komunikacija me|u MS; se objavuvaat vo stru~ni spisanija; podle`at na revizija). Negativnosti:

    • Celite ne se prilagodeni na bolniot

    • Problemite koi se pod vlijanie na socijalniot i ekonomskiot status ne se opfateni, ne se usoglaseni predvidenite intervencii so mo`nostite na ustanovata i timot na ZN

    • Obrabotuvaat sekoj problem posebno, a vo praktikata problemite se isprepletuvaat me|u sebe...

Slide54 l.jpgSlide 54

Vidovi na listi za plan na nega

  • kompjuteriziran plan

  • multidisciplinaren plan (sekoj vid na intervencija poseben del) - zaedni~ka problemski orientirana lista (na site ~lenovi na timot: doktor, sestra, terapevt)

  • kardeksKardex (zbir na kartoni so site podatoci i vidovi na nega predvideni za bolniot)– sistem so popolnuvawe na karti~ki, koj ovozmo`uva brzo referirawe na potrebite na klientot

Realizacija na l.jpgSlide 55

REALIZACIJA NA

PLANOT ZA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Slide56 l.jpgSlide 56

ISPITUVAWE

Sobirawe podatoci

Organizirawe podatpci

Polnova`nost na podatpcite

Dokumentirawe

PREGLED

DIJAGANOZA

Analizirawe

Identif. na zdravstv problemi, rizici i predizvici

Formulirawe na dijagnost. postavki

PLANIRAWE

Prioritet na problemite/dijagnos

Formulirawe na celite /posakuvan ishod

Selektirawe na sestr. intervencii

Pi{uvawe na sestrinskiot raspored

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Povtorno ispituvawe na bolniot

Odreduvawe na potrevata od pomo{ na MS

Implementacija na intervenciite

Supervizija na odredeni slu~ai

Dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

EVALUACIJA

Sobirawe na podatoci

Komparirawe na podatocite povrzani so ishod

Sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

Donesuvawe zaklu~oci

Prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

Slide57 l.jpgSlide 57

IMPLEMENTACIJA

- povtorno ispituvawe na bolniot

- implementacija na intervenciite

- supervizija na odredeni slu~ai

- dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

Toa pretstavuva neposredna realizacija na zn l.jpgSlide 58

toa pretstavuva neposredna realizacija na ZN

  • najdinami~en od aspekt na bolniot

  • se realiziraat nalozite od...

  • se bara fleksibilnost

    od MS...

  • procenka na sostojbata na bolniot se pravi...

  • ni najdobro isplaniran plan ne mo`e da predividi {to }e se slu~uva vo tekot ZN

  • realizacijata predviduva pove}e aktivnosti

Dr i MS

kon prioritetite

kontinuirano

Aktivnosti pri realizacija na zn l.jpgSlide 59

Aktivnosti pri realizacija na ZN:

  • neposredna fizi~ka nega - so cel da se o~uva, unepredi ili restavrira b/k

  • podu~uvawe bol./semej. spored mo`nost- samonega

  • zdravstveno vospituvawe-so~uvuvawe na zdravjeto - zdrav na~in na `ivot, prilagoduvawe ako treba

  • pratewe na znaci i simptomi - dr. pojavi za rano otkrivawe i prevenirawe na problemi

  • izveduvawe na Dgn - Th postapki

Drugi stru ni aktivnosti na ms l.jpgSlide 60

Drugi stru~ni aktivnosti na MS

  • terapevtska komunikacija

  • kompletno re{avawe na problemot na bolniot

  • modifikacija na zdravstvenoto odnesuvawe

  • soo~uvawe so problem i borba so problemot

  • da go potkreva optimizmot na b/k

  • da mu pomogne na b/ da ja sogleda/prifati podr{kata od semejstvoto/prijatelite

  • da mu pomogne na bolniot da dobie najdobra nega, dostoinstven i produktiven `ivot

Slide61 l.jpgSlide 61

Vo tekot na izveduvaweto na negata ne smee da se zaboravi na trite glavni aspektina zdravjeto na ~ovekot, - fizi~ki, psihi~ki (posebno emotiven) i socijalen

  • zada~ite na ZN se varijabilni, od ednostavni do mnogu slo`eni

    • da se uskladeni so planot na ZN

    • da se izvedat stru~no i efikasno

    • da se uskladeni so medicnskiot tretman na dr prof.

    • da se vo sklad so potrebite i specifi~nostite na b/

    • da se po principot za celosno re{avawe na problem

    • da se uskladeni so postoe~kite naviki na b/k

    • da se dokumentiraat

Stru nosta i sposobnosta na ms e osnov za profesionalno izveduvawe na zn l.jpgSlide 62

Stru~nosta i sposobnosta na MS e osnov za profesionalno izveduvawe na ZN.

MS treba da znae:

  • za stru~nata osnova i principite na sestrinskata rabota

  • za tekot i redosledot na intervenciite

  • za pri~inata zo{to se izveduvaat intervenciite

  • koi se celite i ishodot

  • koi se mo`nite reakcii koi treba da se o~ekuvaat od b/k

  • kakvi se eti~kite i zakonskite aspekti na intervenciite

Ve tinata na komunicirawe e osnova za uspe na realizacija na negata l.jpgSlide 63

Ve{tinata na komunicirawe e osnova za uspe{na realizacija na negata

  • ~uvstvo za timska rabota(komunikacija so bolniot, familijata, zdravstveniot tim):

  • razvivawe na zdravi me|u~ove~ki odnosi vo timot

  • sozdavawe na psihosocijalna klima koja ja stimulira sorabotkata i u~estvoto na b/ vo procesot na o~uvuvawe na zdravjeto, lekuvaweto i rehabilitacijata

  • deluva na za~uvuvawe na identitetot na bolniot, odr`uvawe na kontakt so dru{tvoto

Realizacija na planot na zn64 l.jpgSlide 64

Realizacija na planot na ZN:

  • U~estvuva najgolem broj na MS

  • Razli~ni nivoi na slo`enost na rabota i odgovornosti

  • Odlukata za slo`enosta na rabotata ja donesuva glavnata sestra ili VMS:

    • ja prati rabotata na MS

    • pru`a stru~na pomo{

    • direkten nadzor

Etapi vo realizacijata na zn l.jpgSlide 65

Etapi vo realizacijata na ZN

  • podgotovka za intervencija

  • izveduvawe

  • nadgleduvawe na rabota na drugi u~esnici

  • komunikacija so dr. u~esnici vo ZN

  • dokumentirawe na izvr{enoto

  • vodewe na listi za realizacija na negata i pratewe na bolniot

  • primopredavawe na dol`nosta

Podgotovka za intervencija dobra priprema uspe no izvedeni aktivnosti l.jpgSlide 66

Podgotovka za intervencija (“dobra priprema→uspe{no izvedeni aktivnosti”)

  • prezemawe na sestrinskite nalozi

  • poseduvawe na znaewe i ve{tini(pr.- ispirawe na be{ika: asepsa, ambientalna temperatura, intimnost) (mo`e da pobara pomo{: od druga sestra...)

  • zapoznavawe so bolniot i negova podgotovka za intervencija(objasnuvawe: vid na intervncija, zo{to se obavuva, {to se o~ekuva, kolku }e trae..)

  • sozdavawe na optimalni uslovi za rabota(...

  • obezbeduvawe na za{tita i sugurnost na bolniot (stepen na ~istota, za{tita od stres...)

personal,vreme, oprema i prostor)

Izveduvawe na intervencii l.jpgSlide 67

Izveduvawe na intervencii

  • odluka za prioritet na zada~ata, kolku vreme za koja intervencija, dopolnitelni podatoci

  • razgovor so b/ vo tekot na izveduvawe naintervenciite, da se istakne zna~eweto na sorabotkata

  • da ja poka`e spretnosta, ve{tinata i sigurnosta

  • da se vklu~i b/s/ vo realizacijata na ZN

  • da se vodi smetka za sigurnosta na b/

  • zavr{uvawe na intervencijata: udobno da se smesti b/, da se izmerat vitalnite znaci, da se zablagodari, eventualno da go ponudi so osve`uvawe

Nadgleduvawe na rabotata na drugite u esnici vo negata l.jpgSlide 68

Nadgleduvawe na rabotata na drugite u~esnici vo negata

  • MS e odgovorna za celokupnata realizacija na negata

  • nekoi aktivnosti gi prenesuva na pomalku stru~ni lica, pomo{en kadar

  • site ovie lica doverenite zada~i gi izvr{uvaat po nalog na MS, negata se kontrolira i e ograni~ena

  • vakov tip na nega treba da bide legalna -dogovorena na nivo na ZI- zna~aen ~ekor kon racionalizacija i humanizacija na negata

Komunikacija so dr u esnici vo zn l.jpgSlide 69

Komunikacija so dr. u~esnici vo ZN

  • celna-profesionalno naso~ena komunikacija

  • spontana slobodna komunikacija (idealno e da bide na stranata na bolniot, no dali e taka?)

    • so ~lenovi od sestrinskiot tim

    • so lekari- razmena na informacii, sestrata treba da se podgotvi so relevantni podatoci za predmetot na razgovor (pr. bolniot ne mokrel 10 ~asa)

    • so ~lenovi na semejstvo (izvestuvawe za sostojbata...

    • drugi subjekti/ pri ispis, socijalen rab. , zdr. za{tita vo domot na bolen

Dokumentirawe na izvr enoto l.jpgSlide 70

Dokumentirawe na izvr{enoto

  • {to - pokraj izvr{enite intervencii, se dokumentira: reakciite na b/; opservacii, subjektivni i objektivni promeni, pojavi

  • Kako - na pove}e na~ini zavisno od intenzitet, obim, slo`enost i vid na intervencii (ra~no, kodirano ili kompjuter)

  • posebni listi za nega, vo vid na brojki, primeno, dadeno, izla~eno..;ili narativni listi vo koi se opi{uvaat sostojbite onaka kako {to se slu~uvale (hronolo{ki)

  • lista za realizacija na negata - sodr`inata e vo soodnos so planot na nega

Vodewe na lista za realizacija na negata i pratewe na bolniot l.jpgSlide 71

Vodewe na lista za realizacija na negata i pratewe na bolniot

  • Ima za cel MS da gi zabele`i site aktivnosti koi }e gi napravi, reakciite na pacientot i promenie koi nastapuvaat vo dadenata smena

  • dokaz za zavr{ena rabota, za kvalitet, i dokaz za dopolnielni potrebi na b/ i izmena na planot ili celite na ZN

  • [to treba da se zabele`i vo lista: Opisno, hronolo{ko evidentirawe na podatoci, naj~esto mereni vitalni parametri, tretman, zabele{ki

Primopredavawe na dol nosta l.jpgSlide 72

Primopredavawe na dol`nosta

  • PZN se izveduva na sekoj bolen posebno so planot i dokumentacijata za izvr{enata nega

  • priemi-novi b/

  • ima zna~ajno mesto vo profesionalnata praktika

  • zaradi pr/pred rabotniot den vo zdravstvoto trae 25 ~asa

  • sekoj e odgovoren za b/

Evaluacija na procesot na zn l.jpgSlide 73

EVALUACIJA NA PROCESOT NA ZN

FAZA NA PROCESOT NA ZDRAVSTVENA NEGA

Slide74 l.jpgSlide 74

ISPITUVAWE

Sobirawe podatoci

Organizirawe podatpci

Polnova`nost na podatpcite

Dokumentirawe

PREGLED

DIJAGANOZA

Analizirawe

Identif. na zdravstv problemi, rizici i predizvici

Formulirawe na dijagnost. postavki

PLANIRAWE

Prioritet na problemite/dijagnos

Formulirawe na celite /posakuvan ishod

Selektirawe na sestr. intervencii

Pi{uvawe na sestrinskiot raspored

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

IMPLEMENTACIJA

Povtorno ispituvawe na bolniot

Odreduvawe na potrevata od pomo{ na MS

Implementacija na intervenciite

Supervizija na odredeni slu~ai

Dokumentirawe na sestrinskite aktivnosti

EVALUACIJA

Sobirawe na podatoci

Komparirawe na podatocite povrzani so ishod

Sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

Donesuvawe zaklu~oci

Prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

Slide75 l.jpgSlide 75

  • EVALUACIJA

  • sobirawe na podatoci

  • komparirawe na podatocite povrzani so ishodot

  • sporeduvawe na aktivnostite na MS so potrebite na pacientot

  • donesuvawe zaklu~oci

  • - prodol`uvawe, modificirawe, ili zavr{uvawe na planot za zgri`uvawe

PROCES NA ZDRAVSTVENA NEGA

Slide76 l.jpgSlide 76

Sekoja zavr{ena slo`ena rabota treba na krajot da se vrednuva, analizira ili da se napravi osvrt kon uspesite ili eventualnite gre{ki

  • So evaluacijata, na sistematski na~in se sogleduvaat postignatite celi vo negata na bolniot, se procenuva vlijanieto na nekoi faktori vo ostvaruvaweto na celta i se vrednuva kvalitetot na pru`enata Z nega

Evaluacijata vo procesot na zn ima za cel da utvrdi l.jpgSlide 77

Evaluacijata vo procesot na ZN ima za cel da utvrdi:

  • kako napreduva ZN vo ostvaruvawe na celta i predvideniot plan (do koj stepen se zadovoleni potrebite na bolniot)

  • kakva e efikasnosta na sestrinskata rabota i {to vlijaelo vrz uspe{nosta (+ -)

  • kolkav e udelot na ZN vo celokupniot tretman na bolniot

  • kolku uspe{no se sproveduvaat site etapi na procesot na ZN

    Evaluacijata pomaga vo sobirawe i skladirawe na specifi~ni znaewa za razvivawe na sestrinskata teorija i praktika kako nauka

Slide78 l.jpgSlide 78

EVALUACIJA: 1. ETAPA VO PZN

2. KVALITET NA SESTRINSKA PRAKTIKA

1. Evaluacija - ETAPA vo PZNa. evaluacija na ishodot (evaluacija na postignati celi)b. evaluacija na procesot na rabota (procesna)c. evaluacija na uslovite na rabota (strukturna evaluacija)

2. Evaluacija na KVALITETOT na sestrinskata rabota

 kvalitetot na ZN vo institucijata

 kvalitetot na organizacija i rakovodewe

 sostojba i uslovi na realizirawe na negata

 da se iniciraat i da se prevzemat merki za

unapreduvawe na sestrinskata praktika, koga e potrebno

1 a evaluacija na ishodot evaluacija na postignuvaweto na celite l.jpgSlide 79

1. a. Evaluacija na ishodot (evaluacija na postignuvaweto na celite)

  • toa e najva`niot vid na evaluacija za bolniot

  • se smeta kako posebna faza na Procesot iako evaluacijata se izveduva vo tekot na celata ZN - od prviot kontakt pa se do zavr{uvaweto na tretmanot

  • se deli na:

    • evaluacija vo tekot na ZN

    • zavr{na evaluacija

Evaluacija vo tekot na zn l.jpgSlide 80

- Evaluacija vo tekot na ZN

  • se izveduva sekojdnevno niz pra{awa i odgovori vo vrska so predmetot koj {to se procenuva

  • profesionalna i sovesna MS si ja proveruva svojata rabota na diskreten nevidliv na~in:

    • dali gi sogleduvam pravite problemi na b/ ?

    • dali pdatocite {to gi sobiram se relevantni ?

    • dali mojot pristap odgovara na ovoj bolen?

    • dali gi prepoznavam pravite problemi na b/

    • dali ja postavuvam pravata Dgn?

    • dali se pravi celite? prioritetite?

    • dali so planot se opfateni site Dr i Sestr. nalozi?

    • Dali predvidenite aktivnosti se realiziraat na zadovolitelen na~in?

Evaluacijata vo tekot na zn im ovozmo uva na site u esnici vo negata l.jpgSlide 81

Evaluacijata vo tekot na ZN im ovozmo`uva na site u~esnici vo negata:

  • navreme da se sogledaat i ispravat nekoi gre{ki vo tekot na rabotata

  • da se spre~i da se zgolemat i kompliciraat gre{kite

  • se skusuva vremeto za nega i lekuvawe

  • za{teda na tro{ocite za tretirawe

  • uspe{na nega i op{t uspeh

  • zadovolsvo za site u~esnici vo negata, posebno zadovolstvo za bolniot

Zavr na evaluacija na ishodot l.jpgSlide 82

- Zavr{na evaluacija na ishodot

  • Toa e e posebno obmislena intervencija koja ima za cel da :

    • go sporedi reagiraweto na bolniot na problemot (pri priemot) pred i po sestrinskata itervencija

    • proceni dali planiranite sestrinski intervencii bile uspe{ni vo zadovoluvaweto na potrebite na bolniot za nega i za postignuvawe na postavenite celi

Kaj akuten bolen evaluacijata e po~esta

Tek na zavr nata evaluacija l.jpgSlide 83

Tek na zavr{nata evaluacija

  • postapkata mora da se osmisli i da se podgotvi

    • se izveduva so nabquduvawe, merewe, razgovor so bolniot, ~len od semejstvoto, vrz osnova na analiza na dokumentacijata i razgovor so ~lenovi na timot

      1. se gledaat po~etnite zabele{ki za potrebite od sestrinskata Dg i anamneza

      2. se pra{uva bolniot dali e zadovolen od negata - preku razgovor se dobivaat najmnogu informacii

      3. do koja mera se zadovoleni potrebite za nega b/

      4. dali mo`e da poka`e/povtori {to sovladal

      5. vo {to e smenet b/-polesno go podnesuva ograni~uvaweto

      6. dali mo`e da demonstrira odredeni ve{tini

      (pr. davawe na insulin, da proveri {e}er vo urina)

Slide84 l.jpgSlide 84

Zavr{nata evaluacija treba da ja pravi VMS, koja dobiva informacii od bolniot, /s/ i drugite ~lenovi od timot. Se evaluira stepen na postignatite celi:

  • odr`uvawe ili sanirawe na fizi~kata sostojba (o~uvana ko`a, proodnost na di{nite pati{ta, fizi~ka aktivnost, le~ewe/prevencija od inf.)

  • bolniot/sem. dali gi sfatile i nau~ile sovetite

  • sproveduvawe na smenet higieno/dietetski re`im (zemawe na lekovi, korekcija vo na~inot na ishranata, restrikcija pu{ewe /piewe /masti)

  • bolniot ili ~len od sem. da se obu~i da izvr{uva odredeni aktivnosti vo tretmanot (davawe na insulin, nega na kolostoma i dr.)

Slide85 l.jpgSlide 85

Zavr{nata evaluacija po pravilo treba da se izrazi kvalitativno i kvantitativno - ~estota, obem, stepen na znaewe i ve{tini-spretnost, sigurnost, lesnotija i sli~no

  • Koga }e se utvrdi deka se postignati celite vo odnos na site sestrinski dijagnozi, se zadovoleni potrebite na bolniot za nega, nema novi problemi i deka bolniot e sposoben ponatamu samostojno ili so pomo{ na semejstvoto da se gri`i za svoeto zdravje, planiraniot tretman zavr{uva, → ispis na bolen

Slide86 l.jpgSlide 86

Kaj hroni~nite bolni zavr{nata evluacija mo`e da poka`e delumen progres vo ZN. Vo toj slu~aj sestrata zaedno so b/~len na sem. pravi plan za aktivnostite koi }e se prevzemat ponatamu, so cel da ne se vlo{i bolesta

Koregirawe na planot na ZN

  • ako evaluacijata poka`e deka celta ne e postignata, ili pak samo delumi~no, MS treba da bara pri~ina zo{to izostanal uspehot, za da go usoglasi planot vo sklad so aktuelnata sostojba i potrebite na bolniot za nega.

  • pri~inite mo`e da se najraznovidni 

Slide87 l.jpgSlide 87

Pri~inite za neostvaruvawe na celite se: celta ili sestrinskata dijagnoza ne se precizno postaveni ili vo me|uvreme se izmeneti sestrinskite intervencii ne se planirani ili izvedeni na soodveten na~in

Revizijata ja pravi so l.jpgSlide 88

Revizijata ja pravi so:

  • analizana celite (dali bile realno postaveni, koi kratkoro~ni celi bile postignati, a koi ne, kolku e t0a va`no za b/, {to misli b/ deka go usporuva napredokot)

  • analiza na sestrinskata Dgn (dali e preop{ta..)

  • analiza na sestrinskite aktivnosti

    - dali se odbrani soodvetni metodi

    - dali intervenciite se izvedeni vo sklad so planot

    - dali reakciite na b/ se primeteni na vreme i dali soodvetno se reagiralo

Slide89 l.jpgSlide 89

Korekcija na planot mo`e da se nalo`i zaradi: problemot /prisuten no se izmenil starite problemi sanirani/se javuvaat novi se smenile uslovite za realizacija na negata

Slide90 l.jpgSlide 90

  • ako dokumentacijata e dobra, zavr{nata evaluacija mo`e da se izvede i po otpu{tawe na bolniot od bolnica

  • Dobrata dokumentacija poka`uva:

    • tek, stepen na napreduvawe vo postignuvawe na celite

    • izmena vo stavovi na bolen kon svojot problem/zdravje

    • stepen na usvoeni ve{tini i znaewe

    • dvi`eweto na vitalnite i fiziolo{ki parametri

    • spremnost za prifa}awe na higieno-dietetski re`im

Dokumentirawe na zavr nata evaluacija odgovorna i zna ajna etapa za procenka na zn l.jpgSlide 91

Dokumentirawe na zavr{nata evaluacija(odgovorna i zna~ajna etapa za procenka na ZN)

  • sozdavawe na sopstvena baza na podatoci, specifi~no znaewe i iskustvo

  • kriti~ko posmatrawe na sestrinskata praktika retrogradno vo eden vremenski period

  • istra`uvawe so cel da se unapredi i ponatamu da se razviva zdravstvenata nega vo nau~na disciplina

1 b evaluacija na procesot na rabota procesna evaluacija l.jpgSlide 92

1. b. Evaluacija na procesot na rabota(procesna evaluacija)

  • posmatrawe na procesot na rabota

  • razgovor so b/sem. (spontano, nenametlivo) za rabotata na MS

  • uvid vo sestrinskata dokumentacija

  • razmenuvawe na mislewa i iskustva vo samiot ZT

1 c evaluacija na uslovite na rabota l.jpgSlide 93

1. c. Evaluacija na uslovite na rabota

  • organizacionata struktura na sestrinskata su`ba opfa}a vodewe i kontrola (vode~ka sestra na institucuja/odd), podelba na rabotata, povrzanost vo smeni, postoewe na servis - lete~ka sestra

  • broj, kvalifikaciona struktura i rasporedenost na medicinskite sestri vo edinici i smeni

  • usoglasenost na stru~nosta i iskustvata na medicinskite sestri so slo`enostite na potrebite na bolniot za nega

  • zaposlenost /anga`iranost na pomo{niot kadar

  • aprati i oprema

  • koordinacija na slu`bata so drugi slu`bi

2 evaluacija na kvalitetot na sestrinskata praktika l.jpgSlide 94

2. EVALUACIJA NA KVALITETOT NA SESTRINSKATA PRAKTIKA

  • kvalitetot na ZN vo institucijata

  • kvalitetot na organizacija i rakovodewe

  • sostojba i uslovi na realizirawe na negata

  • da se iniciraat i da se prezemat merki za unapreduvawe na sestrinskata praktika, koga e potrebno

Tesno povrzana so standardite i kriteriumite na ZN

Slide95 l.jpgSlide 95

Za evaluacija na kvalitetot vo SP naj~esto se odbiraat i se procenuvaat najva`nite aktivnosti na medicinskite sestri vo dadena sredina. Najgolem prioritet imaat: obem na rabota, visokiot rizik za pacientite, pacienti so sklonost kon povredi i drugi problemi

  • obem na rabota - se vrednuva rabotata koja naj~esto se raboti ili se odnesuva na golem broj na pacienti (Pr. monitoring: vitalni parametri vo koronarna edinica)

Slide96 l.jpgSlide 96

Visok rizik:se odnesuva na rabotata na MS so bolni koi se izlo`eni na pogolem rizik od drugite i koi mo`e da imaat posledici ako ne im se pru`i blagovremeno pomo{ i kvalitetna nega (proodnost na di{nite pati{ta po anestezija, davawe na lekovi na deca, otkrivawe na urinarna infekcija kja paraplegi~en bolen)

  • sklonost kon povredi i drugi problemi: se vrednuvaat aktivnostite na MS pri pojavi koi porano sozdavale problemi (~uvawe od pad na slep, komunikacija so gluvi, komunikacija so lu|e koi ne zboruvaat na jazik na institucijata, osobeno pri itnost)

Izbor na pokazateli za evaluacija indikatori l.jpgSlide 97

- Izbor na pokazateli za evaluacija (indikatori)

  • za da se napravi evaluacija pokazatelite treba da se:

    • merlivi

    • karakteristi~ni za konkretna stru~na praktika

    • koi mo`e da se pratat

    • koi mo`e da se analiziraat

  • Ovie pokazateli mo`e da se odnesuvaat na site etapi na procesot na evaluacija, no i na evaluacija na kvalitetot na negata

Slide98 l.jpgSlide 98

Pokazateli na ishodot: gi opfa}aat rezultatite od sestrinskite intervencii i drugite intervencii i drugi aktivnosti na nega kaj grupa na bolni vo odreden period. Tie naj~esto se evaluiraat bidejki poka`uvaat kolku negata bila uspe{na

  • Pr:

    • prifa}awe na sorabotka vo negata na b/k

    • osposobenost na bolniot za samonega

    • osposobenost na b/k za primena na znaeweto i ve{tinite

    • ~estotata na komplikacii i nesakani pojavi vo tekot na negata

Slide99 l.jpgSlide 99

reakcii na IV ili dr. Th, pa|awe, povredi.. zadovolsvo na bolniot so negata vkupna uspe{nost vo postignuvaweto na celite zadovolstvo na MS vo rabotata.

Slide100 l.jpgSlide 100

  • Procesni pokazateli: se odnesuvaat na razvienosta na stru~nata praktika i na rabotata na medicinskite sestri vo opservirana edinica vo odreden period. Opfa}a izveduvawe na sestrinski intervencii i drugi aktivnosti, na~in na re{avawe na problemot, komplikacii i dokumentirawe na rabotata kako {to se: 

Slide101 l.jpgSlide 101

 dosledno sproveduvawe na etapite na PZN prifa}awe na bolen pri itnost na~in na primawe, premestuvawe, otpu{tawe od ZU na~in na organizirawe na poseti na b/k na~in na delewe na medikamenti, Th, ishrana i uskladenost so drugite aktivnosti na ZN na~in na obezbeduvawe na ti{ina i mir doslednost i na~inot na vodewe na sestr. dokumentacija, kako i za reakciite na bolniot

Slide102 l.jpgSlide 102

strukturni pokazateli- gi opfa}aat uslovite koi vlijaat vrz kvalitetot na negata i organizacijata na sestrinskata rabota.

Tie se odnesuvaat na :

Slide103 l.jpgSlide 103

rakovodeweto vo sestrinskata praktika brojot na medicinskite sestri i nivnata kvalifikaciona struktura, uskladenost na rasporedot na sestrite so potrebite na bolniot po smeni anga`irawe na pomo{en kadar vo nega opremenost na bolni~kata edinica (prostor za rekreacija, pomo{ni prostorii, kreveti, li~ni i postelni raboti-~ar{afi, sredstva za higiena, oprema za ishrana i dr.) snabdenost so lek/i.dezinficiensi, setovi podgotvenost za itni intervencii (anti-{ok terapija, kislorod idr.)

Tekot na evaluacijata na kvalitetot na sestrinskata praktika l.jpgSlide 104

- Tekot na evaluacijata na kvalitetot na sestrinskata praktika

  • evaluacijata na kvalitetot na sestrinskata praktika ima za cel:

    • da se utvrdi kakva e sostojbata

    • da se prezemat soodvetni merki za da se popravi propu{tenoto

    • da se podobri ZN vo evaluiranata sredina

    • zatoa pri evaluacijata se koristi istiot pristap kako pri PZN:

    • se sobiraat podatocite, mislewa b/k, dokumentacija.. -vrz nivna osnova se gleda:

Slide105 l.jpgSlide 105

{to go onevozmo`ilo o~ekuvaniot kvalitet, cenata na ~inewe, {to predizvikuva bolniot da e nezadovolen, odlo`uvawe na rab. i dr. kakvi promeni bi mo`ele da pomognat vo re{avaweto na problemot-podobruvawe na kvalifikacionata struktura i brojot na medicinski sestri, podobruvawe na uslovite za rabota ili ne{to drugo

Slide106 l.jpgSlide 106

  • slednata stapka e kako da se prezemat potrebnite promeni

  • se planira, podgotvuva se prevzemaat promenite

  • povtorno se evaluira-da se vidi dali promenite predizvikale

  • podobruvawe

  • toa e mnogu komplicirana zada~a - te{ko se vrednuva sestrinskiot

  • pridones vo lekuvaweto na bolniot i samostojnite sestrinski zada~i,

    osobeno vo me|uzavisniot priod na bolniot, kako {to e pridonesot

    na MS vo:

Slide107 l.jpgSlide 107

 u~estvo pri dijagnostika i terapija;

timska rabota pri zdravstveno vospituvawe

 rabota na unapreduvawe na zdraviot

na~in na `iveewe i dr.

  • zatoa MS treba da neguvaat i da rabotat:

    • na definirawe na kvalitetot na sestrinskite aktivnosti

    • na procenuvawe i utvrduvawe na pridonesot na ZN vo re{avaweto na zdravstvenite problemi na edinka, semejstvo i zaednicata

Slide108 l.jpgSlide 108

  • Vreduvaweto na sestrinskata rabota treba da

    se bazira na relevantni parametri

  • Tradicionalniot na~in na ocenuvawe e

    neprifatliv


Copyright © 2014 SlideServe. All rights reserved | Powered By DigitalOfficePro