Civilno procesno pravo – vaje: sodniki, sestava ter pristojnost sodišč

1. Civilno procesno pravo – vaje: sodniki, sestava ter pristojnost sodišč dr. Andrej Ekart 17.12.2009

2. Izločitev sodnika – iudex inhabilis ali iudex suspectus, sklep VS RS II Ips 276/97 – Jelen Mitja (skupina A), Sulič Neva (skupina B) Prvostopna sodnica je sodila v zadevi, kjer je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je sodničin bivši mož. Sodnica je menila, da ne more biti pristranska, saj je od razveze njene zakonske zveze s tožnikovim pooblaščencem preteklo že 5 let, zato se ji ni treba izključiti. Upravičeno? Kaj bi morala sodnica narediti?

3. Izločitev sodnika - sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem, Sodba VS RS II Ips 534/97, Kenda Karin (skupina A), Šmirmaul Eva (skupina B) • 5. točka 71. člena ZPP je določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča. Pritožbeno sodišče je odločalo v senatu, v katerem je sodeloval kot član senata tudi M.B., ki je res v tej zadevi sodil na prvi stopnji že dvakrat, vendar pa sta bili ti dve sodbi obakrat razveljavljeni. Je pritožbeno sodišče ravnalo prav?

4. Izločitev in delegacija pristojnosti, Sklep I R 65/2000 in Sklep I R 14/2001 Tožena stranka navaja, da obstaja tehten razlog, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 68. člena ZPP določi v pravdni zadevi za odločanje drugo stvarno pristojno sodišče, saj: • se prebivalci Murske Sobote vsi med seboj poznajo, informacije in mnenja hitro krožijo med ljudmi. Mnogi tožniki so pomembne in vplivne osebe, zaposlene po različnih javnih in drugih službah (upravni enoti, odvetnik, sodišče, bolnišnica...). Treba je upoštevati, da gre za tožbe prebivalcev ene glavnih ulic v Murski Soboti, ki svoj problem močno potencirajo v javnosti. Gre za interese velikega števila prebivalcev Murske Sobote, kar pomeni za sodišče izreden pritisk. Pogosto se v medijih pojavljajo prispevki, ki zatrjujejo utemeljenost zahtevkov in že vnaprej obsojajo te razmere. Vsi ti momenti so po mnenju tožene stranke tisti, ki kažejo, da je nemogoče pričakovati od katerega koli sodnika, ki dela in živi s temi ljudmi in navedene pritiske neposredno doživlja, da bo pri odločanju ostal objektiven in nepristran. • je tožnik sodnik in da je v vsakodnevnih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v .... Ali bo toženka s predlogom za delegacijo iz razlogov smotrnosti uspešna?

5. Sklep VS RS III R 29/2006 – prorogatio fori (prorogatio tacita): Kidrič Edvard (skupina A), Šobot Danijel (skupina B) • Okrajno sodišče v Celju je po prejemu tožbe odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, čeprav je tožba vložena pri splošno krajevnem sodišču, ker je v pogodbi med pravdnima strankama določeno, da je za reševanje sporov pristojno sodišče v Kopru. Ali je ravnalo prav? Kaj bi moralo narediti?

6. sklep VS RS I R 2/2001 - Spor o pristojnosti – stvarnopravni ali obligacijskopravni spor: Kokot Neja (skupina A), Štefanovski Vanesa (skupina B) 80-letna A je podarila svoji sestri B iz Maribora stanovanje v Kopru, saj ji je B obljubila, da bo skrbela zanjo. Takoj po prenosu lastninske pravice na stanovanju v Piranu je B nehala skrbeti za svojo ostarelo sestro, zato je A je vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru tožbo zaradi razveze darilne pogodbe. Okrožno sodišču v Mariboru se je izreklo za krajevno nepristojno, ker je menilo, da je za odločitev o tem sporu izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru. Drži?

7. Določitev pristojnosti pri objektivni kumulaciji zahtevkov - Sodba in sklep II Ips 338/2002 Na Ptuju se je zgodila prometna nesreča. Oškodovanec je proti povzročitelju škode pri Okrožnem sodišču na Ptuju vložil zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 6000 EUR in zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 7000 EUR s kapitaliziranimi obrestmi v višini 1500 EUR. Okrožno sodišče na Ptuju se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču na Ptuju, ker vrednost spornega predmeta ne presega 8345 EUR. Pravilno?

8. Sodba II Ips 264/97 (perpetuatio fori) • Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 22.500 DEM v tolarski protivrednosti po uradnem tečaju Banke Slovenije na dan plačila .Toženec se je pritožil, da je ob sojenju na prvi stopnji dne 9.12.1996 tolarska protivrednost zneska 22.000 DEM predstavljala kar 2,049.403,50 SIT, kar pomeni, da je denarni zahtevek, do katerega so za sojenje še pristojna okrajna sodišča, po višini bil presežen. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZPP pa mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Bo uspel? • Delni umik – pristojnost okrajnega? • Delno povišanje – pristojnost okrožnega? • Preselitev toženca – druga krajevna pristojnost?

9. Stvarna pristojnost – zakonita preživnina? Sklep II Ips 537/2000 • Toženec v času v času od 1.2.2005 do 7.6.2006 ni plačeval preživnine za svojo mladoletno hčerko, zato je njena mati, ki jo je v tem času preživljala, vložila proti tožencu pred Okrožnim sodiščem tožbo na plačilo 2500 EUR, kolikor je v tem času prispevala za preživljanje skupne hčerke namesto toženca. Okrožno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo okrajnemu sodišču. Zakaj?

10. Forum solutionis VSL sklep I Cpg 102/2003, VSL sklep I Cpg 837/2000 • A d.o.o. iz Murske Sobote je prodal in izročil B d.o.o. iz Celja delovni stroj za 4000 EUR. Ker B d.o.o. ni plačal kupnine, je A vložil tožbo pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti. B v odgovoru na tožbo ugovarja krajevni pristojnosti, saj meni, da je pristojno Okrožno sodišče v Celju. Bo uspel?

11. kolizija dveh izključnih pristojnosti, Pravno mnenje, občna seja VSS, 9.12.1999, Sklep III R 32/99 • A d.o.o. je dal v najem svoj poslovni prostor B d.d.. Ker je B po letu dni nehal plačevati najemnino, je A pri okrajnem sodišču vložil tožbo na plačilo zapadlih najemnin. Okrajno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo okrožnemu sodišču, ker gre za gospodarski spor. Je ravnalo pravilno?

12. Forum atractionis - Sklep R 10/94, Sklep I R 70/2001 • A je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložil proti B. d.o.o. iz Ljubljane tožbo na plačilo kupnine. Kmalu nato je B zašel v stečaj. Sodišče iz Murske Sobote se je izreklo za krajevno nepristojno, saj je menilo, da je prišlo do atrakcije pristojnosti k Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Je ravnalo prav?

13. Sklep I R 70/99, pristojnost za spore v stečajnem postopku - spor zaradi motenja posesti • Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi motenja posesti na Okrožnem sodišču v Novem mestu na podlagi 63. člena Zakona o pravdnem postopku, ker gre za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom, ki teče pred tem sodiščem. Gre za spor v zvezi s stečajem?

14. Stvarna pristojnost – ali gre za najemno razmerje VSL sklep I Cp 1765/99 • Tožnik je na Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je toženčevo stalno bivališče, vložil tožbo na plačilo 5.400.000,00 SIT, ker toženec neupravičeno zaseda stanovanjsko hišo, zaradi česar ima določeno korist, tožnik pa zaradi tega v smislu 198. člena OZ uveljavlja vrnitveni zahtevek glede na korist, ki jo ima toženec zaradi neupravičenega izkoriščanja tožnikove pravice. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopa v sojenje Okrajnemu sodišču v Mariboru kot stvarno pristojnemu sodišču. Je ravnalo pravilno?