Mitja vidmar stereo fotografija
Download
1 / 130

Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA - PowerPoint PPT Presentation


  • 103 Views
  • Uploaded on

Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA. 3D.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA' - kaya


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
Mitja vidmar stereo fotografija

Mitja VidmarSTEREO FOTOGRAFIJA

3D


Svet okoli nas opazujemo z dvema očesoma. Levo oko gleda malo z leve, desno oko pa malo z desne v smer gledanja. Zaradi tako nastale majhne spremembe v perspektivi, nastanejo razlike med slikama levega in desnega očesa, ki jih možgani združijo v zaznavanje globine prostora


Če pogledamo n.pr. v drevesno krono z enim očesom, težko razločimo v množici listov, kateri list je spredaj in kateri zadaj. Čim pa odpremo še drugo oko, se pojavi zaznavanje prostorske globine


V stereo - oziroma 3D-fotografiji posredujemo z diapozitivi ali slikami na papirju, ki vsebujejo leve in desne polslike, pravi vtis globine prostora


Kratka zgodovina in razvoj
KRATKA ZGODOVINA ali slikami na papirju, ki vsebujejo leve in desne polslike, pravi vtis globine prostorainRAZVOJ


Stereoskopija ali slikami na papirju, ki vsebujejo leve in desne polslike, pravi vtis globine prostora (stereofotografija ali 3D-fotografija) je tako stara kot fotografija sama, saj segajo njeni začetki v 40-ta leta 19. stoletja in je edina fotografska tehnika, ki ustreza naravnemu načinu gledanja z obema očesoma - zaznavanju prostora


Beseda "stereo..." prihaja iz grščine in pomeni "telesno", "prostorsko". "Stereoskopija" je torej predstavitev tridimenzionalnega prostora v sliki


V svetu velja, da je "prostorsko". "Stereoskopija" je torej predstavitev tridimenzionalnega prostora v slikito najpopolnejša in najlepša oblika fotografije, ker nudi enostavno in zelo učinkovito metodo predstavitve:

3D - ali prostorsko sliko


Prvo odkritje potrebnosti obstoja dveh delov za stereo sliko (polslik) je napravil že matematik Euklid leta 280 pred našim štetejem


Toda šele leta 1832 je angleški fizik Sir Charles Wheatstone (1802 - 1875) uspel v risbi predstaviti prostorske slike in jih opazovati v stereoskopu, ki ga je sam skonstruiral


Rojstni dan stereofotografije pa je v letu 1849, ko je Škot Brewster skonstruiral prvo fotografsko kamero z dvema objektivoma


Komaj deset let kasneje je London Stereoscopic Company že razpolagala s preko 100.000 stereogrami z motivi znamenitosti iz vsega sveta


Stereoskopija je tako osvojila svet in 3D - slike iz vsga sveta so prišle v domove mnogih družin. Ta svetovni stereo val je nekoliko upadel okrog leta 1900


Leta 1920 je stereofotografija ponovno pričela svoj vzpon in v zmedi druge svetovne vojne v Evropi prišla skoraj v pozabo


Svoj ponovni razcvet je stereofotografija dosegla v petdesetih letih tega stoletja, ko je v svetu več kot 50 proizvajalcev proizvajalo stereo fotoaparate


Da je zanimanje za stereofotografijo v svetu še vedno v porastu potrjuje tudi veliko število stereoskopskih združenj in klubov. Poleg mednarodne organizacije ISU (International Stereoscopic Union) imajo svoja združenja skoraj vse države sveta


Slovenija
SLOVENIJA porastu potrjuje tudi veliko število stereoskopskih združenj in klubov. Poleg mednarodne organizacije ISU (International Stereoscopic Union) imajo svoja združenja skoraj vse države sveta

STEREOSKOPSKO DRUŠTVO LJUBLJANA

Sedež:pri ELEK svetovanje d.o.o.o., Marice Kovačeve 7

Srečanja:Elektroinštitut “Milan Vidmar”, Hajdrihova 2 Ljubljana, vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu ob 19 uri



Poleg 3D IMAX kinematografov, sta med drugim že razvita in v preizkusni fazi dva sistema za opazovanje stereoskopske televizijske slike brez kakršnihkoli pripomočkov


Tudi digitalna tehnika vedno bolj prodira na področje stereofotografije in stereo filmske tehnike, tako da je že skoraj enakovredna analogni


Lenticularna 3d fotografija
Lenticularna 3D fotografija stereofotografije in stereo filmske tehnike, tako da je že skoraj enakovredna analogni

tudi doživlja neke vrste renesanso. Z novo tehnologijo, ki jo je razvila firma Snap 3D so

lentikularne fotografije –

fotografije, posnete s kamerami na 3 oziroma 4 objektive, ki se jih lahko gleda brez pripomočkov, ker so pokrite z lečnim rastrom, ki pokriva računalniško oblikovan raster iz razreza z vsemi objektivi posnetih slik, veliko pridobile na kvaliteti, še posebej, če so posnete s kamerami s 5 objektivi.


Novosti v projekciji
NOVOSTI V PROJEKCIJI stereofotografije in stereo filmske tehnike, tako da je že skoraj enakovredna analogni

Polarizacijske filtre, ki požirajo veliko svetlobe in ne dovoljujejo nagibanja glave med gledanjem, že počasi zamenjujejo interferenčni filtri in kromatski filtri, katerih uporaba dovoljuje projekcijske površine, ki depolarizirajo svetlobo


Vedno bolj popularna postaja tudi stara tehnika Anagliphov, ki pa sedaj namestordeče-zelenihuporablja rdeče-modrefiltre, ki omogočajo zaznavanje barv, ter zahteva samo navaden projektor z enim objektivom in ne zahteva površine, ki ne depolarizira svetlobe


TISK ki pa sedaj namesto

Množijo se publikacije, ki vsebujejo stereo fotografije. Pri tem se uporabljajo tako tehnike z dvema posnetkoma, kot tudi z rdeče-modrimi Anagliphi


Podro ja uporabe stereo fotografije
PODROČJA UPORABE ki pa sedaj namestoSTEREOFOTOGRAFIJE


Fotogrametrija in kartografija, ki pa sedaj namestoGeologija in oceanografija, Varstvo okolja, Meteorologija, Raziskovanje planetov, Inženirska fotogrametrija, Arheologija, Zgodovinska dokumentacija, Muzeji, Stereo – motografija, Medicinska rentgenologija in računalniška tomografija, Mikroskopija, Stereo-risbe, Kriminalistika, Policija, Tehnika in 3D – virtualna resničnost



Če pa vzamemo dva objektiva ki pa sedaj namesto in na ta način posnemamo oči, dobimo prostorsko ali stereoskopsko sliko. Pri opazovanju stereoskopske slike s pomočjo optičnega pripomočka, z nekaj vaje pa tudi s prostim očesom, povzročimo v možganih zaznavo prostora

STEREOSKOPSKA SLIKASlika na papirju ali filmu, kakršne smo navajeni, je posneta z enim objektivom na fotoaparatu. Ker je samo ploskovna slika, ne more posredovati pravega vtisa prostora


Obe za zaznavo prostora potrebni nekoliko razli ni polsliki lahko dobimo na ve na inov

Vzamemo normalen (enooki) fotoaparat in naredimo oba posnetka enega za drugim. Pri tem se seveda objekt ne sme premikati.

Pravilnejša metoda je, da damo oba objektiva v eno ohišje, kot so oči na glavi.

V stereo-kamero lahko spojimo tudi dva fotoaparata, ki posnameta polsliki.

Oba objektiva pa sta lahko združena kot izmenljiva optika v eni kameri.

Možnost, da dobimo s samo enim objektivom dve sliki je v tako imenovanem delilcu žarkov.

Obe, za zaznavo prostora potrebni, nekoliko različni polsliki lahko dobimo na več načinov:


Prirojena lastnost, da moramo zaznati stvari, ki jih gledamo, čim ostreje, sicer se počutimo nelagodno ali pa nas muči glavobol, zahteva, da morajo biti slike ostre. Tudi najbolj neostro fotografijo ali grafiko oko vidi "ostro", ker se po potrebi akomodira na strukturo papirja ali tiskarski raster.

Pri stereoskopskem gledanju morajo možgani poleg akomodacije prevzeti še delo zlitja obeh polslik v zaznavo prostora, kar pa ne zmorejo, če so slike neostre, ali pa se ozdovejo z glavobolom, ker pogrešajo ostre linije na katere bi se "navezali".

Tudi konvergiranja pri opazovanju stereoslik ne sme biti, saj vse točke v sliki ležijo v isti ravnini na papirju ali platnu pri projekciji.


Slike morajo biti pravilno justirane
Slike morajo biti pravilno justirane gledamo, čim ostreje, sicer se počutimo nelagodno ali pa nas muči glavobol, zahteva, da morajo biti slike ostre. Tudi najbolj neostro fotografijo ali grafiko oko vidi "ostro", ker se po potrebi akomodira na strukturo papirja ali tiskarski raster.

Razlika med obema polslikama mora izpolnjevati določena pravila, ki izhajajo iz fiziologije oči - če pri gledanju silimo oči k navpičnemu škiljenju, povzroča to močne glavobole, zato v stereo slikah ne sme biti višinske paralakse. Identične točke v polslikah morajo ležati vedno na isti vodoravni liniji. Tudi nobena od polslik ne sme ležati poševno napram drugi


Razlika med obema slikama na mrežnicah očes je le v vodoravnih odstopanjih. Ta ležijo v t.i. panum področju oči. Velikost teh področij se razlikuje od človeka do človeka, prav tako kot razdalja med očmi. Zato tu ni treba izpolnjevati obveznih pogojev. Če pa ne želimo svojih stereo-slik gledati le sami, moramo izpolniti določena pravila


Pri gledanju uokvirjenih diapozitivov ali slik ležijo predmeti, katere gledamo, v različnih ravneh. Ena od teh ravni je podana z obrobo slike. To obrobo predstavlja notranji okvir pri okvirjih diapozitivov, ali pa, največkrat bela obroba papirnatih slik. Ta obroba oblikuje pri gledanju neke vrste okno, t.j. navidezno - ali stereookno. Zaželjeno je, pri razstavah in natečajih pa celo obvezno, da mora celotna slika ležati za navideznim oknom. Izjeme seveda tudi tu potrjujejo pravilo


S premikanjem polslik v horizontalni smeri lahko justiramo prostorsko sliko pred ali za navidezno okno. Večja razdalja med polslikama premakne predmet nazaj, manjša pa naprej. Pri zmanjšanju razdalje polslik in premaknitvi prostorske slike pred okno, nastopi določeno pomanjšanje te slike


Največ posnetkov se naredi v razdalji med 2 m in prostorsko sliko pred ali za navidezno okno. Večja razdalja med polslikama premakne predmet nazaj, manjša pa naprej. Pri zmanjšanju razdalje polslik in premaknitvi prostorske slike pred okno, nastopi določeno pomanjšanje te slike. Zato je bila po tihem dogovoru izbrana oddaljenost 2m za navidezeno okno ali kratko "okno" in sicer za "normalne" goriščnice objektivov in razdaljo med obema objektivoma približno enako očesni. Pri drugih vrednostih pa je treba optimalno oddaljenost okna izračunati


Razdalja sredin slikovnih oken v stereo-kameri je večinoma nekaj večja od razdalje osi objektivov. Tako je zagotovljen popoln izkoristek formata, če justiramo stereo-sliko za "okno". Pri maloslikovni kameri znaša ta razlika cca 1,2 mm, če upoštevamo razdaljo med "normalnimi" objektivi od 65 mm do 75 mm, kar odgovarja razdalji oči


Če spojimo dve "običajni" monokameri v stereo-sprego, nadomestimo navedeno razliko s konvergenco osi objektivov. Za sprege dveh fotoaparatov s 35 mm ali 50 mm objektivi in razdaljo objektivov - bazo –

75 mm, dosežemo potrebno navidezno okno s konvergenco optičnih osi za 1,6


Optične osi kamer morajo koinvergirati tako, da so nadomestimo navedeno razliko s konvergenco osi objektivov. Za sprege dveh fotoaparatov s 35 mm ali 50 mm objektivi in razdaljo objektivov - bazo –  oddaljeni predmeti, preslikani na film, med levo in desno polsliko premaknjeni za 1,2 mm proti zunanjemu robu. To konvergenco dosežemo če obe kameri namerimo na točko v oddaljhenosti, ki jo lahko izračunamo tako, da goriščnico objektiva pomnožimo z bazo (razdaljo osi objektivov – vse v mm). Za objektiv 35 mm in bazo 75 mm, je ta oddaljenost npr. 2,6 m.

Pri zoom objektivih moramo vzeti najdaljšo goriščno razdaljo


Ker so nadomestimo navedeno razliko s konvergenco osi objektivov. Za sprege dveh fotoaparatov s 35 mm ali 50 mm objektivi in razdaljo objektivov - bazo – razdalje oči pri posameznih ljudeh in rasah zelo različne, gibljejo se med 50 mm in 70 mm (razlika je torej do 20 mm), je bila dogovorjena kot mednarodna norma razdalja 63,5 mm . Zato morajo stereoskopi oziroma stereo-kukala izpolnjevati to določilo. Razlika v razdaljah oči pa mora biti upoštevana v ustreznem premeru leč za opazovanje slike



Če fotografiramo z normalno bazo 65 mm in goriščnico FOTOGRAFIRANJA(za 24 x 36 mm = 50 mm, za druge formate, ki jih uporablja stereofotografija – 18 x 24,

24 x 23, 24 x 28 in 24 x 30 mm pa 35 mm) prostor z globino, ki sega od 2 m do , se na slikovni ravnini (na filmu) pojavi vrednost  kot razlika med oddaljenostjo med najbližjo točko in najbolj oddaljeno točko. To razliko  imenujemo deviacija


Dovoljena deviacija
DOVOLJENA DEVIACIJA FOTOGRAFIRANJA

za maloslikovne kamere (leica format)

znaša

 = 1,2 mm


Vsako stereo-sliko, pri kateri deviacija FOTOGRAFIRANJA ni prekoračena ali pa je le malo prekoračena, brez težav opazujemo in pri tem nimamo nikakršnih težav z zlitjem polslik


Iz tega sledi, da je treba s približevanjem objektu zmanjševati bazo, ali pa sliki dati manjše okno, sicer objekt na polslikah ni več na pravem mestu, odstopanje od deviacije  je preveliko in polsliki se pri opazovanju težko zlijeta oziroma do zlitja polslik sploh ne more priti



Globinski pogoj
GLOBINSKI POGOJ vgrajeno navidezno okno

Zagotavljanje tako imenovanega globinskega pogoja je predpogoj za zlitje stereoskopskih slikovnih parov v prostorsko sliko pri opazovanju


Akomodacija vgrajeno navidezno okno(izostritev oči) in konvergenčna premaknitev (položaj škiljenja oči) sta ozko povezani funkciji. Za določeno razdaljo objekta ima določena konvergenčna premaknitev oči vedno za posledico določeno akomodacijsko vrednost očesne leče, ki je odvisna od te razdalje


Pri prostem gledanju z obema očesoma se konvergenca in akomodacija vedno nemoteno nastavljata skupaj od najbližje do najbolj oddaljene točke objekta. Zato vedno vidimo jasno in ostro sliko!


Če pri opazovanju stereoskopske slike ne pride do zlitja polslik v prostorsko sliko in vidimo dvojno sliko, je največkrat vzrok v tem, da je bilo pri posnetkuglobinsko območje motiva preveliko, ker ni bil upoštevan pogoj 70 kotnih minut


Da bi se izognili motnjam pri zlitju polslik naj bi bil pri posnetku optimalni globinski kot (opt) 70 kotnih minut, maksimalni dovoljeni globinski kot (max) pa naj ne bi presegal 100 kotnih minut


Globinski pogoj pogojuje, da je z naraščajočo goriščnico objektiva ugodnejša uporaba večjih baz, saj pri njih 70'- no pravilo dovoljuje uporabo bolj odprtih zaslonk.Baza je odvisna od razdalje bližje točke in ne od globine prostora, ki ga želimo upodobiti.70'- no pravilo je torej treba, ob pravilno izbrani bazi, upoštevati s pomočjo zaslonke in skale globinske ostrine na objektivu


Empirični podatki navajajo, da je globinski pogoj izpolnjen, če globino prostora, ki ga želimo upodobiti izenačimo zglobinsko ostrino objektiva


Z naraščajočo goriščnico objektiva je ugodnejša uporaba večjih baz, saj pri njih 70'-no pravilo dovoljuje uporabo bolj odprtih zaslonk


Baza je odvisna tudi od razdalje bližje točke in ne od globine prostora, ki ga želimo upodobiti. 70'-no pravilo je torej treba, ob pravilno izbrani bazi, upoštevati s pomočjo zaslonke in skale globinske ostrine na objektivu


Avtomati na najbli ja to ka
AVTOMATIČNA NAJBLIŽJA TOČKA globine prostora, ki ga želimo upodobiti.

Objektivi so glede na goriščnico okarakterizirani z zornim kotom. Kamero stoječi fotograf drži v rokah pribižno 150 - 170 cm nad tlemi in zorni kot objektiva seka tla v določeni oddaljenosti. To oddaljenost sečišča imenujemo avtomatična najbližja točka


Če držimo kamero tako, da je optična os objektiva paralelna z ravnino stojišča, je ob predpostavki, da držimo kamero v višini 155 cm, avtomatična najbližja točka:


Na najbližjo točko ni potrebno paziti, če baza ni večja kot 100 mm. Seveda objektov, ki so posebej blizu in segajo visoko v sliko, ne smemo ignorirati. Izogibati se moramo njihovemu snemanju


V makro-stereo-fotografiji lahko zaradi majhnih baz uporabljamo le eno kamero, ki jo premikamo – najbolje na drsniku



Stereoskopska baza liliputizem in gigantizem
STEREOSKOPSKA BAZA pomočjo polprepustnega ogledalaLILIPUTIZEM IN GIGANTIZEM


Stereoskopska baza
STEREOSKOPSKA BAZA pomočjo polprepustnega ogledala

S stereoskopsko bazo je označena razdalja med optičnima osema levega in desnega objektiva v stereo kameri, razdalja med optičnima osema dveh kamer, ki ju združimo v stereo-sprego ali pa premaknitev optične osi, kadar uporabljamo za stereo posnetke eno kamero, ki jo premikamo



Liliputizem
Liliputizem pomočjo polprepustnega ogledala

Na osnovi razdalje med očmi, ki je v povprečju 65 mm, lahko zaznavamo prostor do razdalje cca. 50 m. To velja tudi za posnetke motivov, fotografiranih z normalno bazo 65 mm. Povečanje baze daleč preko 65 mm pa omogoča zaznavanje prostora preko 50 m


Pri ustrezno veliki bazi (preko 500 mm) lahko vidimo prostorsko tudi motive, ki so oddaljeni več kilometrov. Ker za našo naravno sposobnost gledanja in naš spomin ni normalno, da vidimo kilometre oddaljeno gorsko pokrajino ali tvorbe oblakov prostorsko, vidimo z veliko bazo posnete motive kot modelirano pokrajino, kakršno poznamo n.pr. pri modelni železnici


Pri posnetkih z veliko bazo je treba paziti na to, da ni v sliki podrobnosti, ki bi bile preblizu, da se zadrži 70'-nipogoj


Gigantizem
Gigantizem sliki podrobnosti, ki bi bile preblizu, da se zadrži

Če naredimo stereo-posnetek z zelo majhno bazo, 10 mm ali manj, kot je n.pr. potrebno za fotografiranje rož, dobimo pri opazovanju stereoskopske slike prekomerno velik občutek motiva.

Ta efekt imenujemo gigantizem


Pri gigantizmu se dogaja prav nasprotno kot pri fotografiranju z zelo veliko bazo. Prostorsko sliko motiva vidimo nenaravno veliko, ker je baza napram očesni razdalji 65 mm močno pomanjšana


Tehnika fotografiranja
TEHNIKA FOTOGRAFIRANJA fotografiranju z zelo veliko bazo. Prostorsko sliko motiva vidimo nenaravno veliko, ker je baza napram očesni razdalji 65 mm močno pomanjšana


Dr anje kamere
Držanje kamere fotografiranju z zelo veliko bazo. Prostorsko sliko motiva vidimo nenaravno veliko, ker je baza napram očesni razdalji 65 mm močno pomanjšana

Kamero moramo držati tako, da sta objektiva oziroma posnetka popoolnoma vodoravno drug poleg drugega.. Lahko si pomagamo tudi z libelo, ki jo namestimo na kamero


Če držimo kamero pri sprožitvi postrani, dobimo "višinsko napako" - razliko med uokvirjeno levo in desno polsliko


Stereo-kamero ne smemo obrniti za pokončen posnetek, razen, če imamo v ta namen ustrezno spojeni dve kameri, za kateri tudi velja pravilo horizontale. V nasprotnem primeru dobimo polsliki, ki sta obrnjeni za 90 in pokončne stvari ležijo


Pravilna izbira baze
Pravilna izbira baze razen, če imamo v ta namen ustrezno spojeni dve kameri, za kateri tudi velja pravilo horizontale. V nasprotnem primeru dobimo polsliki, ki sta obrnjeni za 90

Pravilna izbira baze zagotavlja oddaljenost navideznega okna in željeno stereoskopsko globino v odvisnosti od 70' pravila. Bazo izbiramo v odvisnosti od oddaljenosti motiva, ki se mora praviloma nahajati za navideznim stereoskopskim oknom. Šele pravilno izbrana baza omogoča nemoteno in neutrudljivo opazovanje stereo-slike


Goriščnice najugodnejših objektivov za posamezne skupine motivov in empirično ugotovljene najugodnejše baze zanje


Oblikovanje slike
OBLIKOVANJE SLIKE motivov in empirično ugotovljene najugodnejše baze zanje


Prednji in zadnji plan
Prednji in zadnji plan motivov in empirično ugotovljene najugodnejše baze zanje

Prednji plan je treba enačiti z najbližjo, zadnji plan pa z najbolj oddaljeno točko.

Za čim učinkovitejšo globino, je pomembno oblikovanje prednjega plana. Posebej ugodni za poudarjanje prostorske globine tipičnih 3-D-scen so naslednji motivi:

  • Skupine ljudi in živali

  • Ograje, skozi katere se vidi

  • Skulpture in vodnjaki

  • Šopi trave, drevesa in vejevje

  • Skale, mostovi in zidovi

  • Griči in globeli

    V prostorski sliki lahko jasno razpoznamo tudi ravninske terenske oblike


Razporeditev prostora
Razporeditev prostora motivov in empirično ugotovljene najugodnejše baze zanje

Stereoskopski prostor mora biti jasno razčlenjen. Močno izrazni motivni elementi v prednjem planu so najboljša predpostavka za sliko z dobrim stereo efektom. Prehod k sredini prostora naj bo, če je le mogoče, zvezen, saj sredina prostora pogosto vsebuje glavni motiv


Vodenje prostora iz sredine proti ozadju je za oblikovanje slike tridimenzionalnega prostora večinoma podrejenega pomena, saj z naraščajočo razdaljo 3-D zaznavanje prostorskih motivov naglo upada do nerazpoznavanja globine


Od razdalje cca. 50 m naprej je s standardnim objektivom (35 ali 50 mm) pri bazi 65 mm prostorska upodobitev 3-D prostora komaj še mogoča. Slikovno zajetje prednjega plana mora biti uglašeno z razdaljo ozadja. Globinskega pogoja ne smemo kršiti


Ostrina slike
Ostrina slike ali 50 mm) pri bazi 65 mm prostorska upodobitev 3-D prostora komaj še mogoča. Slikovno zajetje prednjega plana mora biti uglašeno z razdaljo ozadja. Globinskega pogoja ne smemo kršiti

V nasprotju s ploskovno sliko, pri kateri lahko nakažemo globino z neostrimi slikovnimi elementi, je v stereofotografiji tak način podajanja globine nepotreben, v večini primerov je celo moteč. Prav tako kot vidijo naše oči vedno ostro sliko prostora, želimo pri opazovanju stereo-diapozitiva ali slike zaznavati samo ostre elemente prostora


Pri opazovanju vseh 3D-objektov v sliki bi želeli videti ostro tudi neostre 3D elemente motiva, kar pa tudi pri največji možni pripravljenosti našega očesa na fokusiranje ni možno. Naše oči so preobremenjene in se utrudijo. Še posebej motijo neostrine pred najbližjo točko motiva. To se izraža v močnem motenju zlitja polslik. Oči bolijo in pozornost opazovanja stereo slik upada


Stereoskopska ostrina slike je zagotovljena samo takrat, kadar jestereoskopska globina enakaglobinski ostrini


Uokvirjanje diapozitivov
UOKVIRJANJE DIAPOZITIVOV takrat, kadar je


BONUM okvirčki 5x5 takrat, kadar je se dobijo v pakiranju po 50 za formate diapozitivov 16x21, 22x23, 28,5x23 in 23x33 mm. Polni "leica" format 24x36 mm za stereo-diapozitive ni primeren, saj nam ne ostane dovolj prostora za premikanje v okvirčku, ko diapozitive justiramo. Ti okvirčki imajo zobate letve, ki se premikajo v utoru. Nanje nataknemo preforacijo diapozitiva, za justiranje pa premikamo zobato letvico v levo ali desno. Ko okvirček zapremo je film trdno fiksiran in se ne more več premakniti, kar je za dobro stereo projekcijo odločujočega pomena


RBT standardizirani okvirčki 101x41 mm takrat, kadar je se dobijo v formatih slike 21x16, 23x21, 23x28, 23x31,5 in 23x33 mm, v pakiranju po 50. Imajo utore spodaj in zgoraj, v katere se vloži zobata letvica, na katero se natakne perforacija filma. Letvice se lahko premikajo levo in desno. Ker imajo asimetrično nameščene zobčke in utore, lahko glede na to, kako letvico obrnemo, oziroma, kam jo namestimo reguliramo višino slike. Ti okvirčki so dosegli najširšo uporabo in so postali standard na srečanjih stereofotografov in na natečajih


3D-diapozitivi morajo v primerjavi z normalnimi diapozitivi ležati stabilneje v okvirčku, tako da se nikakor ne morejo niti malo premakniti. To dosežemo najlaže z uporabo dveh BONUM ali enega RBT-dia okvirčka


Ko stereopolsliki vložimo v temnejši del okvirčka, preverimo, če se na spodnjem robu okna nahajajo isti elementi slike na levem in desnem delu. Če je na eni ali drugi polsliki kak element motiva pokrit s spodnjim robom, moramo to višinsko napako popraviti s pomočjo zobate latve. Zobate letve omogočajo premaknitev po višini za 0,1 mm ali 0,2 mm, pri RBT okvirčkih, odvisno od tega ali jih namestimo spodaj ali zgoraj, pa še za 0,3 in 0,4 mm. Nato z premikanjem polslik vzdolž spodnjega roba nastavimo pravilno lego najbližje točke motiva


Pri razdalji s = 62 mm med obema okvirjema (oknoma) po DIN 4531 (kar odgovarja srednji razdalji med očesoma), naj bi bila razdalja med najbližjo točko na levi in desni polsliki 62,1 mm, kar velja za BONUM in RBT ter vse ostale okvirčke


Montažo stereoskopskih posnetkov si lahko močno olajšamo s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna


Za s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna“montažo” digitalnih stereoskpskih posnetkov obstaja več računalniških programov. Trenutno najpopolnejši jeCOSIMA:

CORRECTSTEREOIMAGES

COSIMAje software, ki posamezne stereo polslike avtomatično montira v popolno stereo sliko. Avtomatično razpozna in korigira napake v višini, velikosti, rotaciji in trapezoidnosti ter razlike v barvah in kontrastih. Avtomatično nastavi tudi ustrezno stereoskopsko okno.


Opazovanje diapozitivov in slik
OPAZOVANJE DIAPOZITIVOV IN s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavnaSLIK


Kukala za maloslikovne diapozitive formata 101 x 41 mm
Kukala za maloslikovne diapozitive formata 101 x 41 mm s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna


Opazovanje slik na papirju
Opazovanje slik na papirju s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna


Stereo projekcija
STEREO PROJEKCIJA s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna


Pravilno projeciranje stereo diapozitivov
Pravilno projeciranje stereo diapozitivov s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna

Pri 3D-projekciji moramo projecirati levo in desno polsliko v enaki velikosti in svetlosti ter stereoskopsko potrebni natančnosti prekrivanja


Prvi pogoj je, da imata oba projekcijska objektiva povsem enako goriščnico. Goriščnici se ne smeta razlikovati za več kot 1%, tako da, sta obe polsliki na platnu enako veliki. Firma RBT nudi v ta namen izbrane "dvojčke" objektivov


Drugi pogoj je, da projektorje postavimo tako, da sta polsliki na platnu projecirani ena preko druge. Paziti pa moramo, da razlika med najbolj oddaljeno točko med levo in desno polsliko ni večja od

65 mm, kar je razdalja

med očesoma


Tretji pogoj je pravilna izbira projekcijskega platna. Projecira se namreč s polarizirano svetlobo, ki se na platnu ne sme depolarizirati. V ta namen so potrebne projekcijske površine s kovinsko površino iz aluminija


Stereo projektor
Stereo projektor Projecira se namreč s polarizirano svetlobo, ki se na platnu ne sme depolarizirati. V ta namen so potrebne projekcijske površine s kovinsko površino iz aluminija

  • Za projekcijo 5x5 stereo-diapozitivov je najprimernejša uporaba dveh identičnih projektorjev istega proizvajalca

  • Za projekcijo stereo diapozitivov v okvirčkih 41 x 101 mm po DIN 4531 je firma RBT je razvila poseben stereo projektor


Za projekcijo 5x5 stereo-diapozitivov je najbolje, če namestimo projektorja enega nad drugim, ker je pri taki namestitvi razdalja med objektivoma najmanjša in so s tem popačenja 3D-slike zreducirana na minimum



Projektor sinhronaRolleivision twin MSC 300 P firme Rollei potrebuje samo en univerzalni magazin, v katerem sta nameščena eden za drugim desni in levi diapozitiv. Pokrivanje obeh projeciranih polslik se da doseči z enostavnim horizontalnim premikanjem objektivov. Žal pa je vertikalna regulacija polslik zelo komplicirana


Ker pa projektor sinhronaRolleivision twin MSC 300 P menja diapozitive enega za drugim in ne oba hkrati, nastanejo precej dolge temne pavze, ki motijo. Zato moramo imeti za uspešno projekcijo vedno dva projektorja, ki sta skupno krmiljena


RBT stereoprojektor sinhrona omogoča projekcijo stereo diapozitivov v okvirčkih 41 x 101 mm. Projekcija teh enodelnih stereo diapozitivov ima v primerjavi z projekcijo dveh 5x5-stereo diapozitivov nekaj bistvenih prednosti:

  • Majhen razmak med obema objektivoma omogoča projekcijo brez opaznega popačenja slik na platnu

  • Ni potrebno popravljati nastavitve projektorja, ker imajo diapozitivi zagotovljeno vedno enako lego in ni višinskih ali stranskih odstopanj med projekcijo


Projekcijska ploskev in prostor za gledalce
Projekcijska ploskev in prostor za gledalce sinhrona

Za stereo projekcijo običajna projekcijska platna niso primerna. Potrebujemo metalizirana platna, ki ne depolarizirajo polarizirane svetlobe. To so z aluminijsko plastjo prevlečene folije ali platna, ki so utrjena z umetno smolo. Ta "srebrna platna" imajo veliko odbojnost svetlobe, ki pa pri stranskem opazovanju hitro pojema. Zato naj bi se gledalci nahajali znotraj na sliki skiciranega prostora


Zaradi dodatnega popačenja prostorske slike pri opazovanju od strani, ne smejo gledalci opazovati slike na platnu pod kotom, ki bi znašal več kot 30 na levo ali desno od pravokotnice na platno


Projekcija s polarizirano svetlobo
Projekcija s polarizirano svetlobo od strani, ne smejo gledalci opazovati slike na platnu pod kotom, ki bi znašal več kot 30

Pri stereo-projekciji na srebrno platno moramo poskrbeti, da je projecirana leva polslika samo za levo oko in desna samo za desno. To dosežemo z uporabo polarizacijskega filtra pred vsakim od obeh projekcijskih objektivov. Sliko pa opazujemo prav tako skozi polarizacijska filtra očal. Polarizacijska očala potrebujemo zato, da vidi levo oko le levo in desno le desno sliko


Za projekcijo potrebni polarizacijski filtri morajo imeti enakomerno propustnost svetlobe za ves del vidnega spektra. V pravilni legi (pravokotni) morata projektorski in polarizacijski filter očal zatemniti ves vidni barvni spekter


Pravilna uporaba polarizacijskih filtrov
Pravilna uporaba polarizacijskih filtrov enakomerno propustnost svetlobe za ves del vidnega spektra. V pravilni legi (pravokotni) morata projektorski in polarizacijski filter očal zatemniti ves vidni barvni spekter

  • Cirkularni polarizacijski filtri se za stereo-projekcijo ne morejo uporabljati

  • Potrebne zatemnitvene lastnosti polarizacijskih filtrov so, če imajo polarizacijski filtri stopnjo polarizacije 99,5% do 99,8%

  • Praviloma moramo upoštevati tudi to, da gledalec nagiba glavo, v povprečju za 4. Nagibanja glave, ki bi lahko povzročila motnje pri opazovanju, gledalec običajno podzavestno korigira.


Mednarodno sprejeti položaj polarizacijskih filtrov je položaj V. Pri tem ima polarizirana svetloba leve polslike smer nihanja 135, polarizirana svetloba desne polslike pa 45 proti horizontali


Aparati in pripomo ki za stereo fotografijo
APARATI položaj V. Pri tem ima polarizirana svetloba leve polslike smer nihanja 135IN PRIPOMOČKI ZA STEREOFOTOGRAFIJO


Stereo sanke za pomik kamere
Stereo sanke za pomik kamere položaj V. Pri tem ima polarizirana svetloba leve polslike smer nihanja 135


Stari 3d aparati
Stari 3D aparati položaj V. Pri tem ima polarizirana svetloba leve polslike smer nihanja 135



Loreo enostavni 3d fotoaparati
LOREO digitalne – enostavni 3D fotoaparati


3d objektiv
3D objektiv digitalne



Stereo fotoaparati rbt raumbildtechnick gmbh
Stereo fotoaparati digitalneRBT - RAUMBILDTECHNICK GMBH



Stereo analogni aparati in digitalne sprege rbt raumbildtechnick gmbh
Stereo analogni aparati in digitalne sprege digitalneRBT - RAUMBILDTECHNICK GMBH





Rbt pribor za projekcijo in opazovanje stereo posnetkov
RBT digitalnepribor za projekcijo in opazovanje stereo posnetkov




Če se želite uvrstiti med tiste, ki svoje tridimenzionalne slike vedno radi pogledajo ali jih pokažejo drugim, potem sledite korak za korakom osnovnim napotkom stereoskopije in uspelo Vam bo


ad