1 / 42

2.1 Podgrafi

2.1 Podgrafi. Podgrafi. Graf H=(U,F) je podgraf grafa G=(V,E), če je U podmnožica V in je F podmnožica E . Pozor! Pri tem je pomebno, da je (U,F) res graf! Vsaka izbira podmnožic U in F v splošnem ne določa grafa. Za vsako izbrano povezavo moramo izbrati tudi njeni krajišči.

katy
Download Presentation

2.1 Podgrafi

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. 2.1 Podgrafi

  2. Podgrafi • Graf H=(U,F) je podgraf grafa G=(V,E), če je U podmnožica V in je F podmnožica E. • Pozor! Pri tem je pomebno, da je (U,F) res graf! Vsaka izbira podmnožic U in F v splošnem ne določa grafa. Za vsako izbrano povezavo moramo izbrati tudi njeni krajišči.

  3. Tipi podgrafov • Odprti podgraf • Inducirani podgraf • Vpeti podgraf • Izometrični podgraf • Konveksni podgraf

  4. Vpeti podgraf • Če za podgraf H=(U,F) grafa G(V,E) velja U = V, pravimo, da je H vpet podgraf grafa G.

  5. Inducirani podgraf • Graf H je induciran podgraf grafa G, če vsebuje vse povezave, ki imajo obe krajišči v H. • Inducirani podgraf je določen že z množico svojih vozlišč U. Če želimo ločiti med množico vozlišč in pripadajočim induciranim grafom, le-tega označimo z <U>. • P5 je iducirani podgraf grafa C6.

  6. Pot in cikel v grafu • Podgrafu grafa G, ki je izomorfen poti, pravimo pot v grafu G. • Podgrafu grafa G, ki je izomorfen ciklu, pravimo cikel v grafu G.

  7. 2.2 Drevesa

  8. Povezanost grafov • Ničelni graff = (f,f)nima vozlišč. • Graf G je povezan, če in samo če ga ne moremo zapisati v obliki disjunktne unije neničelnih grafov. • Komponenta je induciran povezan podgraf.

  9. S potmi povezani grafi • Na množici vozlišč grafa G vpeljemo ekvivalenčno relacijo takole: u @ v, če in samo če obstaja podgraf, izomorfen poti, ki ima u in v za krajišči. • G je s potmi povezan, če ima ekvivalenčna relacija @ en sam ekvivalenčni razred. • Naloga: dokaži, da pri (končnih) grafih pojma povezanosti in povezanosti s potmi spovpadata.

  10. Razdalja v povezanih grafih • Iz vsakega povezanega grafa G lahko naredimo metrični prostor (V,dG) takole: • dG(u,v) je dolžina najkrajše poti v G, ki ima za krajišči u in v.

  11. Drevo • Drevo je povezan graf brez cikla. • Vsako drevo z n 2 vozlišči ima vsaj dva lista. • Vsak povezan graf ima vpeto drevo.

  12. Karakterizacije dreves • Drevo je povezan graf z n vozlišči in n-1 povezavami. • Drevo je graf brez ciklov z n vozlišči in n-1 povezavami • Drevo je povezan graf, ki ni več povezan, če mu odstranimo poljubno povezavo. • Drevo je graf, pri katerem za vsak par vozlišč u in v obstaja natanko ena pot od u do v.

  13. 2.3 Dvodelni grafi

  14. Dvodelni grafi • Graf je dvodelen, če lahko vozlišča razbijemo na dve množici, recimo M in R, tako da ima vsaka povezava eno krajišče v M, drugo v R. • Graf na levi je dvodelen. • Dvodelni so tudi vsi grafi Km,n.

  15. Lastnosti dvodelnih grafov • Graf je dvodelen  vozlišča lahko pobarvamo z dvema barvama na tak način, da sta krajišči vsake povezave različnih barv. • C2n+1 ni dvodelen • Graf je dvodelen  ne vsebuje ciklov lihe dolžine. • Vsa drevesa so dvodelni grafi. • Graf X je dvodelen  je dvodelna vsaka njegova komponenta.

  16. Subdivizija povezav • Subdivizija povezave: povezavo nadomestimo s potjo dolžine 2 • S(G,e) oznaka za graf, ki ga dobimo iz G s subdivizijo povezave e • S(G,F) - graf, ki ga dobimo s subdivizijo vseh povezav iz F EG. • S(G) = S(G,E) je subdivizija grafaG. • Graf H je splošna subdivizija grafa G, če dobimo H iz G z zaporedjem subdivizij povezav.

  17. Homeomorfizem grafov • Grafa G in H sta homeomorfna, če obstaja njuna skupna splošna subdivizija. • Graf G je topološko vsebovan v grafu K, če obstaja kakšen podgraf H grafa K, ki je homeomorfen grafu G.

  18. Subdivizija - Naloge • N1: Dokaži, da je za vsak graf, subdivizija S(G) dvodelen graf. • N2: V Petersenovem grafu P(5,2) poišči (splošno) subdivizijo grafa K3,3 • N3: Naj bo X graf z n vozlišči in m povezavami. Koliko vozlišč in koliko povezav ima njegova subdivizija S(X)?

  19. 2.4 Povezanost

  20. k-povezanost • Graf G je 2-povezan, če ima vsaj 3 vozlišča in je za poljuben v VG graf G-v povezan • Graf G je k-povezan, če ima vsaj k+1 vozlišč in je G-S povezan za poljubno množico vozlišč S moči manj kot k . • Povezanostk(G) grafa G je največji k, da je G še k-povezan.

  21. Bloki • Na množici povezav grafa G vpeljemo ekvivalenčno relacijo takole: e  f, če in samo če ležita na skupnem ciklu v G • Ekvivalenčni razred  imenujemo blok. • Prerezna povezava – ni ekvivalentna nobeni drugi • Prerezno vozlišče – leži v dveh blokih

  22. Bloki - nadaljevanje Trditev: Naj bo G graf. Potem: • e je prerezna povezava  njeni krajišči ležita v različnih komponentah G-e • v je prerezno vozlišče G-v ima več komponent kot G • u in v vozlišči bloka B z vsaj dvemi povezavami  u in v ležita na skupnem ciklu

  23. Drevo blokov • Poljubna dva bloka imata največ eno skupno vozlišče (prerezno vozlišče) • B1, B2,...Bk, k  3 različni bloki grafa G, Bi Bi+1 , i=1,...,k-1 in B1 B2, B2 B3, Bk-1 Bk vsi različni. Potem je B1 Bk = . • T(G): vozlišča so bloki in prerezna vozlišča, blok je povezan s prereznim vozliščem, ki ga vsebuje • T(G) je drevo blokov

  24. 2-povezani grafi Trditev: Naslednje trditve so ekvivalentne: • Graf G je 2-povezan, |VG|  3. • Poljubni dve vozlišči ležita na skupnem ciklu. • Poljubni dve povezavi ležita na skupnem ciklu. • G nima prereznih vozlišč. • G-v je povezan za vsak v  VG. • G ima samo en blok.

  25. Dekompozicija 2-povezanih grafov na ušesa Trditev: Naj bo G 2-povezan graf. Potem ga lahko dobimo iz cikla dolžine vsaj 3 z zaporednim dodajanjem poti, ki ima z dotedanjim grafom skupna le krajišča.

  26. Mengerjev izrek • Poti s skupnim začetkom in skupnim koncem sta interno disjunktni, če nimata razen teh dveh nobenega skupnega vozlišča. • Izrek: Graf je k-povezan, če in samo če je mogoče med poljubnima njegovima vozliščema napeljati k interno disjunktnih poti.

  27. Mengerjev izrek za povezave • Graf je povezavno k-povezan, če mu je mogoče odstraniti poljubno množico manj kot k povezav in ostane povezan. • Izrek: Graf je povezavno k-povezan, če in samo če je mogoče med poljubnima njegovima vozliščema napeljati k povezavno disjunktnih poti. • [Poti s skupnim začetkom in skupnim koncem sta povezavno disjunktni, če nimata nobene skupne povezave.]

  28. Vložitve grafov • Naj bo S dovolj pohleven topološki prostor (npr. metrični prostor). • Pot v topološkem prostoru S med točkama u in v je slika zvezne injektivne preslikave e:[0,1]  S,tako da je e(0) = (u) in e(1) = (v). • Graf G je vložen v S če so vsa vozlišča iz G različne točke prostora S in povezave iz G poti v S, ki povezujejo svoji krajišči. Nobeni dve povezavi se ne sekata, razen v skupnem krajišču.

  29. Vložitve grafov- nadaljevanje • S potmi povezanim komponentam S – (G) pravimo lica vložitve. • Vložitev grafa G v prostor S je izomorfizem grafa G in grafa G', ki je vložen v S. • Graf je ravninski, če ga lahko vložimo v ravnino. • Grafu, ki je vložen v ravnino pravimo graf v ravnini. • Zunanje lice = neomejeno lice

  30. Naloge • Pokaži, da je mogoče vsak graf vložiti v trirazsežen prostor R3. • Pokaži, da je mogoče polni graf K4 vložiti v ravnino. • Dokaži: graf je ravninski, natanko tedaj, ko ga je mogoče vložiti na sfero.

  31. Ravninski grafi • 1-skeleti poliedrov • Problem štirih barv: vozlišča ravninskega grafa lahko pobarvamo s štirimi barvami na tak način, da dve sosednji vozlišči nista iste barve. • Praktična uporaba: na primer načrtovanje elektronskih vezij.

  32. Eulerjevobrazecza ravninske grafe • Za povezan graf G v ravnini z v vozlišči, e povezavami in f lici velja: n - m + f = 2 • Pozor: pri licih štejemo tudi zunanje lice!

  33. Število povezav ravninskega grafa • Naj bo G(V,E) ravninski graf, |V|=n, |E|=m • m  3n-6 • m = 3n-6 G triangulacija (vsa lica so trikotniki) • če G nima trikotnikov: m  2n-4 • G ima vozlišče stopnje največ 5

  34. Faryev izrek • Enostavne ravninske grafe je mogoče vložiti v ravnino na posebno eleganten način. • Izrek (Wagner (1936), Fary(1948)): Vsak ravninski graf je mogoče vložiti v ravnino tako, da so povezave predstavljene z ravnimi odseki.

  35. Izrek Kuratowskega • Izrek(Kuratowski): Graf G je ravninski natanko tedaj, ko ne vsebuje niti subdivizije grafa K5 niti subdivizije grafa K3,3. • Grafa K5 in K3,3 imenujemo grafa Kuratowskega. • Poljubni graf zdaj bodisi narišemo v ravnini, bodisi poiščemo topološko vsebovan graf Kuratowskega in s tem pokažemo, da ni ravninski.

  36. Izrek Wagnerja • Skrčitev povezave e: povezavo e iz G odstranimo, njeni krajišči pa združimo v eno vozlišče. • Minor grafa G: graf, ki ga dobimo iz G z zaporednim odstranjevanjem in skrčitvijo povezav • Izrek (Wagner): Graf G je ravninski natanko tedaj, ko nima K5 ali K3,3za minor.

  37. Naloge • Z izrekom Kuratowskega dokaži, da Petersenov graf ni ravninski. • Z izrekom Wagnerja dokaži, da Petersenov graf ni ravninski. • Pokaži, da za poljubni ravninski graf z v vozlišči in e povezavami ter ožino g velja: (g-2)e  g(v-2) • Z uporabo Eulerjeve formule dokaži, da Petersenov graf ni ravninski.

  38. Izrek Steinitza • Konveksen polieder je presek končnega števila polprostorov, ki je omejen. • Izrek: Graf je skelet konveksnega poliedra, natanko tedaj, ko je ravninski in 3-povezan.

  39. Ernst Steinitz • Ernst Steinitz (1871 -1928), je pomembne nemški geometer judovskega rodu. Njegova doktorska disertacija (1894) je posvečena konfiguracijam.

  40. Lica 2- in 3-povezanih grafov • Lica 2-povezanega grafa v ravnini so cikli. • Lica 3-povezanega grafa so inducirani cikli, ki ne separirajo grafa.

  41. Izrek o enolični vložitvi • Izrek: (Whitney) 3-povezani ravninski graf je mogoče na en sam način vložiti v sfero.

  42. Izrek štirih barv • Izrek, ki je bil zastavljen v devetnajstem stoletju in je bil dokazan v dvajsetem se glasi: • Izrek: Vsak ravninski graf je mogoče pobarvati s štirimi barvami. • Izrek: Vsak ravninski graf je mogoče pobarvati s petimi barvami barvami.

More Related