Razvoj mi ljenja po piagetu
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 46

RAZVOJ MIŠLJENJA PO PIAGETU PowerPoint PPT Presentation


  • 273 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

RAZVOJ MIŠLJENJA PO PIAGETU. Janina curk Ii . Gimnazija maribor 2013. PiAGETOVA PROUČEVANJA. š vicarski biolog in psiholog Jean Piaget ( 1896–1980) o troci: metoda opazovanja in spraševanja logika reševanja in tipične napake pri različnih starostih

Download Presentation

RAZVOJ MIŠLJENJA PO PIAGETU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Razvoj mi ljenja po piagetu

RAZVOJ MIŠLJENJA PO PIAGETU

Janina curk

Ii. Gimnazija maribor

2013


Piagetova prou evanja

PiAGETOVA PROUČEVANJA

  • švicarski biolog in psiholog Jean Piaget (1896–1980)

  • otroci: metoda opazovanja in spraševanja

  • logika reševanja in tipične

    napake pri različnih starostih

    Mišljenje otroka ni le pomanjšana

    verzija mišljenja odraslega, pač pa

    so med njima kakovostne razlike!

    Mišljenje otrok ima neko svojo logiko,

    Ki pa ni enaka logiki mišljenja

    Odraslega.


Uravnote evanje miselna adaptacija

URAVNOTEŽEVANJE –miselna adaptacija

  • cilj razvoja mišljenja oz. inteligentnosti: čim učinkovitejše prilagajanje na okolje

  • kognitivni razvoj poteka kot nenehno vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem – vzajemno prilagajanje - miselna adaptacija

  • kognitivne sheme (miselne sheme) so človekove subjektivne predstave o elementih socialne realnosti: o sebi in drugih ljudeh


Asimilacija in akomodacija

Asimilacija in akomodacija

Miselna adptacija je obojesmeren proces:

  • ko vključujemo nove informacije v obstoječe miselne (kognitivne) sheme, okolje prilagajamo sebi – asimilacija (omogoča razumevanje novih informacij in izkušenj na podlagi že znanega - stabilnost)

  • ko novih informacij in izkušenj ne moremo pojasniti z že znanim, pride do neravnotežja in potrebna je sprememba: lastne kognitivne sheme spremenimo ali ustvarimo novo – svoje mišljenje prilagodimo novim izkušnjam – akomodacija (sebe prilagajamo okolju)


Razvoj mi ljenja po piagetu

Asilmilacija in akomodacija: primer (gl. opombe)

Nova informacija

??


Razvoj mi ljenja po piagetu

Asilmilacija in akomodacija: primer

Nova informacija

??


Kognitivno uravnote evanje poteka nenehno

Kognitivno uravnoteževanje poteka nenehno …

  • Prilagajanje je osnovna značilnost vseh živih bitij.

  • Ne gre za iskanje idealnega stanja, absolutnega ravnotežja.

  • Stanja neravnotežja potrebujemo, ker nas aktivirajo k prilagajanju.

  • Psihološko funkcioniranje je podobno delovanju nevrona, ki deluje zato, ker je polariziran, to je v stanju napetosti – neravnotežja. Tako je pripravljen na to, da ob depolarizaciji sproži bioelektrični impulz, osnovo vzburjenja.

  • Piaget je bil prepričan, da je cilj inteligentnosti čim boljša prilagoditev na okolje. Kaj pa neprilagojeni visoko inteligentni ljudje? – ni tako pomembno, kakšna je tvoja stopnja inteligentnosti, kot to, kako jo uporabljaš!


Asimilacija in akomodacija vpeljava koncepta v prakso

Asimilacija in akomodacija:vpeljava koncepta v prakso

  • Otrok v procesu razvoja mišljenja ni le pasiven sprejemnik vplivov iz okolja, ampak je aktiven pobudnik, ki s svojo dejavnostjo odkriva nove probleme, opazuje, raziskuje in preizkuša - pomen aktivnih metod poučevanja!

  • Naloge, ki zahtevajo enak način reševanja kot v preteklosti, spodbujajo proces asimilacije, naloge, ki zahtevajo nov način reševanja, pa proces akomodacije.


Faze razvoja mi ljenja splo ne zna ilnosti

FAZE RAZVOJA MIŠLJENJAsplošne značilnosti

  • štiri stopnje kognitivnega razvoja

  • prehajajo druga v drugo: na vsaki nekatere značilnosti predhodne in naslednje stopnje

  • zaporedje pri vseh enako

  • okolje(spodbude, učenje, izkušnje) lahko nekoliko pospeši prehode

  • ker je miselni razvoj vezan na nevrofiziološki razvoj, ima »prehitevanje« svoje meje


Faze razvoja mi ljenja pregled

FAZE RAZVOJA MIŠLJENJA:pregled

  • senzomotorična faza (0-2 leti)

  • predoperativna faza (3-6 let)

  • konkretne operacije (7-11 let)

  • formalne operacije (po 11. letu)


1 senzomotori na faza 0 2 leti

1. SENZOMOTORIČNA FAZA0-2 leti

  • rodi se z nekaj osnovnimi refleksi - napredovanje k vse bolj hoteni, zavestni dejavnosti (izkušnje!)

  • hitre spremembe v telesni višini in teži ter razvoj motorike (pokončna hoja!)

  • inteligentnost izraža z ukvarjanjem (manipuliranjem) s predmeti ter usklajevanjem zaznav in gibov (senzomotorika), npr. vedno bolj natančno poskuša prijeti tisto, kar vidi

  • aktivno raziskuje okolje in eksperimentira: če žlica, ki pade z mize, zaropota, ga zanima, ali bo zaropotal tudi lonček …

  • probleme rešuje s praktičnim poskušanjem (npr. stolp iz kock, puzzli)

  • proti koncu te stopnje bolj sistematične strategije: vnaprejšnje predvidevanje


Konstantnost objekta

Konstantnost objekta

  • če objekta (predmeta ali osebe) ne more videti, zanj neha obstajati (npr. išče igračo, ki mu pade iz rok, a zgubi zanimanje, če je ne najde)

  • po 8. mesecu pa bo igračo iskal, tudi če je ne vidi - tam, kjer jo je nazadnje videl: zaveda se, da objekti obstajajo tudi, ko jih ne vidimo – dosegel je stalnost/konstantnost objekta

    • to pomeni začetek razvoja predstav, ki so sredstvo mišljenja

  • proti koncu te faze začetek razvoja govora

    • to pomeni začetek razvoja pojmov, ki so poleg predstav sredstvo mišljenja

      ObjectPermanenceExperiment


2 predoperativna faza 3 6 let razvoj pojmov

2. PREDOPERATIVNA FAZA (3-6 let)Razvoj pojmov

Sredstvo komunikacije je govor.

Nadaljuje se razvoj pojmov! (besede so simboli za pojme)

Sprva jih še ne uporablja povsem pravilno, saj še ne razume njihove abstraktnosti (vse male živali so zanj kuža, vsaka stvar, ki leti, je ptič) – predpojmi (»na pol poti med konkretnostjo in splošnostjo«).

  • Kako Lan razume pojem »jutri«: “Danes, ko vstanemo, je jutri. Danes, ko vstanemo, je sobota … Jutri sta dva dana!“

  • »Mami, ti si najlepsa, najpametna in najstalejsa zenska na svetu!«


Razvoj predstav

Razvoj predstav

Nadaljuje se razvoj predstav!

Zdaj lahko razmišlja tudi o tem, kar ne zaznava v tistem trenutku: izvaja lahko miselne, ne le fizične akcije kot v SM fazi!).

Razvoj predstav se kaže tudi v:

  • simbolni igri (pretvarja se, da je palica injekcija … )

  • napredovanju v likovnem izražanju

  • bujni domišljiji

  • odloženem posnemanju (temelji na miselni predstavi nekega dejanja, npr. triletnik okrega svojo sestrico z istimi besedami, ki jih je njegov oče izrekel nevarnemu vozniku)


Ireverzibilnost nepovratnost mi ljenja

Ireverzibilnost (nepovratnost) mišljenja

  • Mišljenje poteka le v eni smeri, otrok ga ni sposoben preveriti v nasprotni, npr. ne razume, da lahko izvedemo določene procese v obe smeri, vrnemo v njihovo prvotno stanje.

  • Zato še ne razume konzervacije: če se predmet spremeni po videzu in pri tem nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, ohrani isto maso ali količino.

  • Klasičen primer naloge za konzervacijo tekočine: prelivanje vode


Primer naloge za konzervacijo teko ine

Primer naloge za konzervacijo tekočine

Piaget - Stage 2 - Preoperational - Lack of Conservation

A typical child on Piaget's conservation tasks


Centracija mi ljenja in egocentri nost

Centracija mišljenja in egocentričnost

Otrok ne more miselno zajeti večjega števila vidikov določene situacije, ampak se osredotoči le na en vidik (najbolj očitnega), druge pa zanemari– centracija mišljenja.

Skupaj lahko npr. združi like po barvi ali po obliki, ne pa po obeh dimenzijah hkrati (rdeče trikotnike skupaj in modre kroge skupaj).

Egocentričnost je posebna oblika centracije: otrok se lahko osredotoči le na svoj vidik gledanja in zanemari vidike drugih, vse presoja le iz lastne perspektive, misli, da vsi zaznavajo, čutijo in razmišljajo tako kot on. Ni sposoben empatije.


Preverjanje reverzibilnosti centracije egocentri nosti

Preverjanje reverzibilnosti/centracije/egocentričnosti

Ali imaš brata/sestro?

Če otrok odgovori z da, mu zastavimo naslednje vprašanje: ali ima tudi tvoj brat/sestra brata/sestro? V tej fazi odgovori, da ne.

Mama: »Lan, a ti imaš brata?«

Lan: „Imam!“

Mama: „Kdo pa je tvoj brat?“

Lan: »Ja, Bor!”

Mama: »Kaj pa Bor, a on ima brata?«

Lan (v smehu, češ kaj me sprašuješ take neumnosti): »Seveda ne! Saj nismo trije!«


Naloga tri planine gl opombe

Naloga Tri planine (gl. opombe)


Finalizem

Finalizem

Otrok ne razume, da se stvari lahko zgodijo popolnoma naključno, zato naravne pojave razlaga z njihovim namenom.

Preverjanje finallizma:

Zakaj pada sneg?

Otrok na predoperativni stopnji razloži sneg z njegovim namenom npr. da gremo smučat, da si zemlja spočije, da je potem pomlad, da pride božiček. Na naslednji stopnji bo poiskal vzročno posledični odnos, npr. ker je zima.


Animizem

Animizem

Otrok meša subjektivno in objektivno; neživemu pripisuje lastnosti živega.

Preverjanje animizma:

Ali travo boli, če hodiš po njej?

„Da, ker je mehka“.

Na naslednji stopnji: „Ne, ker ni živa.“


Moralno presojanje

Moralno presojanje

Moralno presojanje se razvija od heteronomnemorale, ko otrok presoja na podlagi pravil, ki jih postavljajo avtoritete, do avtonomne morale, ko postane sposoben kritične presoje z vidika lastnih vrednot ne glede na mnenje avtoritete.

V predoperativni fazi je presojanje še heteronomno.

„Lagati ne smemo, ker nam lahko zraste dolgi nos, krasti pa tudi ne, saj nas lahko ujamejo in zaprejo.“


Kako lahko vplivamo na miselni razvoj

Kako lahko vplivamo na miselni razvoj

  • ustrezno organiziramo okolje, tako da otroku omogočimo igro in aktivnost

  • ne presojamo preveč kritično njegove dejavnosti

  • ne obremenjujemo ga z »odraslimi« razlagami

  • ne dajemo mu neposrednih odgovorov, ampak ga napeljujemo, da pride do njih sam z lastno miselno aktivnostjo

  • dajemo mu občutek varnosti, saj je kognitivni razvoj neločljiv od socialnega in čustvenega


Kak ne probleme lahko re uje otrok v predoperativni fazi

Kakšne probleme lahko rešujeotrok v predoperativni fazi

V primerjavi s prejšnjofazo:

  • v naprej predvideva učinkovitejše poti do cilja, probleme rešuje usmerjeno, sistematično preverja različne hipoteze (prej s poskusi in napakami)

  • z razvojem govora se razvije simbolično mišljenje, kar omogoča učenje pisanja in računanja (besede in številke so simboli)

  • razvoj simbolične igre omogoča uporabo igre vlog pri poučevanju

    V primerjavi z naslednjo fazo:

  • elementekombinira in razvršča le poenidimenziji

  • ne razume problemov, ki zahtevajo reverzibilnost mišljenja

  • zaradi prevladujoče egocentričnosti še ni sposoben reševati moralnih dilem


Konkretne operacije 7 10

KONKRETNE OPERACIJE(7-10)

Otrok razume operacije!

Operacije so logične miselne akcije: primerjanje (iskanje podobnosti in razlik), kombiniranje, razvrščanje po različnih značilnostih …:

Npr. naloge konzervacije, seriacije, klasifikacije

  • S temi operacijami je otrok sposoben reševati probleme, a le konkretne!


Razvoj reverzibilnosti

Razvoj reverzibilnosti

  • razvije sposobnost reverzibilnosti mišljenja: potek dogodkov lahko v mislih obrne v nasprotno smer, npr. izvede računsko operacijo 11 + 6 = 17, nato pa se vrne v izhodiščni položaj: 17 – 6 = 11 (na tej točki je sposoben usvojiti odštevanje in deljenje)

  • reverzibilnost omogoči razumevanje konzervacije: dojame, da če se predmet spremeni po videzu in pri tem nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, ohrani isto maso ali količno.


Konkretne operacije primeri nalog za konzervacijo

Konkretne operacije:primeri nalog za konzervacijo


Decentracija mi ljenja obvlada multiplo klasifikacijo

Decentracija mišljenja:obvlada multiplo klasifikacijo

  • mišljenje se decentrirain otrok lahko razmišlja o več vidikih problema istočasno

  • okrog 8. leta je zmožen multiple klasifikacije – razvrščanja objektov po dveh ali več dimenzijah (npr. po obliki, barvi in velikosti hkrati – med pomešanimi liki izloči velike debele rumene trikotnike).

  • primeri nalog: naloge del-celota:

    • Otroku pokažemo škatlo z 18 rjavimi in 2 belima kroglicama; vse so lesene. Vprašamo, ali je več lesenih ali rjavih kroglic.

    • Otroku pokažemo šopek desetih rož – sedmih marjetic in treh tulipanov – in ga vprašamo, ali je v šopku več marjetic ali rož.

      DevelopmentalPsychology: Categorizationinability


Decentracija mi ljenja obvlada seriacijo pojem tevila prostorske in vzro ne odnose

Decentracija mišljenja:obvlada seriacijo, pojem števila, prostorske in vzročne odnose

  • Obvlada seriacijo– urejanje elementov po vrstnem redu, npr.:

    • predmete zlahka razporedi od najmanjšega do največjega, od najsvetlejšega do najtemnejšega

    • pravilno odgovori na vprašanje, ali je v košari s tremi kumarami in dvema korenčkoma več zelenjave ali več kumar

      Seriation

  • Razume pojem števila in vse osnovne računske operacije. Do 5. leta zna veliko otrok že šteti do 20, nekateri že obvladajo enostavno seštevanje, morda tudi odštevanje, večina pa to povsem obvlada šele v tej fazi.

    Otroka prosimo, naj šteje od 1-20 in mu zastavljal preproste račune, npr. 3+5 ali 4-2.

  • Vse večje je tudi razumevanje vzročno-posledičnih in prostorskih odnosov. Razume razdalje in smeri, zato zna uporabiti zemljevid in je sposoben presoditi, koliko časa bo potreboval, da pride od enega kraja do drugega.


Vezanost na konkretno

Vezanost na konkretno

Kljub temu, da operacije potekajo na miselni ravni, pa so vezane na konkretne predmete in pojave, ki jih otrok ali neposredno zaznava (vidi, sliši, opazuje) ali pa je z njimi že imel konkretno izkušnjo in si jo zdaj prikliče v spomin. Zato pri učenju potrebuje nazorno razlago, manj uspešno pa rešuje naloge, ki so zastavljene abstraktno, kar je pomembno upoštevati pri oblikovanju učnih načrtov.

  • Naloga na konkretni ravni: Če je Aleš višji od Ivana in Ivan višji od Marka, ali je Aleš višji od Marka

  • Naloga na abstraktni ravni: Če je A večji od B in B večji od C, ali je A večji ali manjši od C? (obvlada šele v naslednji fazi)

    Concrete operational stage of development

    Piaget's concrete operational stage experiments


Kak ne probleme lahko re uje otrok v fazi konkretnih operacij

Kakšne probleme lahko rešujeotrok v fazi konkretnih operacij

V primerjavi s prejšnjofazo:

  • zaradi razvoja logičnega sklepanja bolje rešuje besedilne naloge,

  • zaradi razvoja reverzibilnosti razume povratne računske operacije (odštevanje, deljenje), vzroke in posledice, razdalje in smeri, se orientira v prostoru, zmožen je opisati pot do šole in nazaj domov, obvlada konzervacijo,

  • zaradi decentracije mišljenja razvršča elemente po več značilnostih hkrati in jih ureja po vrstnem redu (npr. ne izpušča posameznih števil pri štetju),

  • ker ni več tako egocentričen, lahko rešuje preprostejše moralne dileme.

    V primerjavi z naslednjo fazo:

  • potrebuje konkretno ponazoritev oz. vsaj eno takšno izkušnjo,

  • kompleksnejšihmoralnihdilemše ne razume.


Formalne operacije po 11

Formalneoperacije(po 11)

  • uspešno rešuje zahtevne probleme, ki so le verbalno opisani in mu jih ni potrebno konkretno ponazoriti,

  • razume abstraktne probleme (filozofijo, psihologijo, sociologijo, kompleksnejšo matematiko),

  • rešuje formalno-logične probleme, ki zahtevajo hipotetično, induktivno in deduktivno sklepanje

  • kritičnopresojakompleksnemoralnedileme

    Formaloperationalchild

    Piaget's FormalOperationalStage


Kak ne probleme re uje otrok v fazi formalnih operacij

Kakšne probleme rešuje otrokv fazi formalnih operacij

  • uspešno rešuje zahtevne probleme, ki so le verbalno opisani in mu jih ni potrebno konkretno ponazoriti,

  • razume abstraktne probleme (filozofijo, psihologijo, sociologijo, kompleksnejšo matematiko),

  • rešuje formalno-logične probleme, ki zahtevajo hipotetično, induktivno in deduktivno sklepanje

  • kritično presoja kompleksne moralne dileme


Kdo razvije formalno mi ljenje

Kdo razvije formalno mišljenje

  • Piaget je menil, da je večina odraslih sposobna formalnologičnega mišljenja, a predvsem na področjih, kjer imajo veliko znanja in izkušenj.

  • Nekatere raziskave pa kažejo, da doseže to stopnjo le tretjina ljudi. Tudi odrasli, ki so že dosegli višje stopnje, lahko v različnih situacijah kažejo značilnosti različnih faz.

  • Nekateri odrasli bi naj presegli formalno mišljenje in razvili postformalnomišljenje - proučevali z dilemami iz vsakdanjega življenja.


Pregled faz

Pregled faz

Piaget's developmental theory: an overview

Piaget's Stages of Development


Ovrednotenje teorije pro1 pomen za druge panoge

OVREDNOTENJE TEORIJE:pro1: pomen za druge panoge

Piaget je spodbudil nove pristope k učenju in poučevanju, npr. kdaj in kako najbolj učinkovito poučevati določene vsebine.

S tem je vplival na razvojno, pedagoško in kognitivno psihologijo.


Ovrednotenje teorije pro2 poudarjanje samodejavnosti

OVREDNOTENJE TEORIJE:pro2: poudarjanje samodejavnosti

Piaget je poudarjal pomen lastne dejavnosti pri kognitivnem razvoju (asimilacija, akomodacija).

Strokovnjaki, ki se opirajo na Piagetovo teorijo, pojmujejo učenje kot aktiven proces, ki je najbolj učinkovit takrat, ko učencu znanje ni le posredovano, ampak ga prek aktivnega odkrivanja, širi in poglablja sam – pomen aktivnih metod učenja in poučevanja (starši, učitelji)!


Ovrednotenje teorije con1 razvoj ni stopenjski

OVREDNOTENJE TEORIJEcon1: razvoj ni stopenjski

DVA RAZLIČNA POGLEDA:

  • Za stopenjski razvoj so značilne nenadne spremembe, ki so kvalitativne (ne le količinske), razvoj je skokovit, poteka skozi različne stopnje, ki se med seboj vsebinsko razlikujejo.

  • Za nepretrgan razvoj so značilne kvantitativne spremembe, ki so postopne, brez preskokov.

    Kritiki trdijo, da je Piaget preveč poudarjal stopnje in kakovostne spremembe v razvoju mišljenja. Naloge so bile sestavljene tako, da so se spremembe močno izrazile. Z drugačnim tipom nalog so raziskovalci prišli do drugačnih rezultatov, ki so kazali na večjo postopnost v miselnem razvoju.

    Primer : otrokovo mišljenje v predoperativni fazi je ireverzibilno (mišljenje poteka le v eni smeri), v naslednji stopnji reverzibilno; na stopnji konkretnih operacij potrebuje otrok pri logičnem sklepanju konkretno izkušnjo (stvar vidi, sam poskusi), v naslednji stopnji več ne ...


Ovrednotenje teorije con2 vsi ne razvijejo formalnega mi ljenja nekateri pa ga prese ejo

OVREDNOTENJE TEORIJEcon2: vsi ne razvijejo formalnega mišljenja,nekateri pa ga presežejo

Vsi posamezniki ne dosežejo stopnje formalnega mišljenja, po drugi strani pa se kognitivni razvoj ne konča nujno v adolescenci - nekateri razvijejo postformalno mišljenje.

  • formalno mišljenje hladno logično, objektivno, abstraktno, teoretično (matematični, fizikalni, hipotetični problemi …)

  • postformalno mišljenje je kompleksnejše, obogateno z izkušnjami in življenjsko modrostjo


Zna ilnosti postformalnega mi ljenja

Značilnosti postformalnega mišljenja

  • odrasli pri reševanju problemov bolj tolerantni, realistični, fleksibilni, upoštevajo več različnih vidikov problemov hkrati, zavedajo se, da ima vsaka rešitev problema svoje prednosti in pomanjkljivosti

  • bolj pragmatični in manj idealistični, zavedajo se, da svet ni črno-bel, da ne obstaja samo prav/narobe, dobro/slabo, vsak človek subjektivno zaznava sebe in okolje, ne moremo reči, da je neka zaznava slabša/boljša od druge

  • vsak problem oz. vprašanje nima enoznačnega pravilnega odgovora, resnica je relativna, odvisna od konteksta, razmer idr. dejavnikov

  • pogled na svet ni stabilen, tudi realnost se neprestano spreminja, rešitve porajajo nove probleme

  • ljudje smo različni, spremenjljivi, nepredvidljivi, polni kontradikcij

  • mnoga protislovja izhajajo iz družbenih razmerij, na katera posameznik ne more vplivati s svojo voljo in avtonomno dejavnostjo, četudi je on sam del tega sistema


Ovrednotenje teorije con3 otroci dolo ene spodobnosti razvijejo prej

OVREDNOTENJE TEORIJEcon3: otroci določene spodobnosti razvijejo prej

Novejše raziskave so pokazale, da otroci dosegajo posamezne stopnje miselnega razvoja prej, kot je predvidel Piaget – zakaj (hipoteze):

  • sodobni otroci so hitrejši (večja kompleksnost okolja, boljše igrače (didaktične), sistem učenja in pripravljanja na šolo se začne prej, več spodbud s strani staršev, večja pomembnost znanja kot vrednote, spremembe v vzgojnih slogih (bolj demokratična, večja dostopnosti različnih oblik izobraževanja, didaktičnega materiala (knjig, računalnikov), večja ambicioznost …

  • Piagetove naloge so bile premalo prilagojene otrokom. Raziskovalci opozarjajo, da če naloge le nekoliko spremenimo, se pokaže, da jih otroci zmorejo rešiti, tj. da njihovo mišljenje ni tako egocentrično in nelogično.


Ad con 3 piaget naloga tri planine gl opombe

Ad. con 3Piaget: naloga Tri planine (gl. opombe)


Kritiki paralelna naloga de ek in policaj gl opombe

Kritiki - paralelna naloga:Deček in policaj (gl. opombe)


Ad con 3 piaget naloga s plo icami

Ad. con 3Piaget: naloga s ploščicami

Pred otrokovimi očmi je razvrstil ploščice v dve enaki, vzporedni vrsti. Nato je ploščice v eni vrsti stisnil skupaj in otroka vprašal, ali je v obeh vrstah enako število ploščic. Otrok na predoperativni fazi je odgovoril, da je v daljši vrsti več ploščic.


Kritiki paralelna naloga naloga s figuricami vojakov

Kritiki – paralelna naloga:naloga s figuricami vojakov

Markman(1979, v Atkinson idr., 2000) je pokazal, da so 5-letniki zmožni konzervacije, če jim postavimo nekoliko drugačno nalogo. Raziskovalec je pred otroka postavil dve vrsti figuric vojakov. Vprašal ga je, v kateri vrsti je več vojakov, njegovi ali otrokovi. Otrok je pravilno odgovoril, da je vojakov v obeh vrstah enako. Nato je raziskovalec figurice vojakov v eni vrsti razmaknil in ponovno vprašal, kje je več vojakov. Petletniki niso bili zmožni konzervacije števila in so odgovorili tako, kot predvideva Piaget: več vojakov je v vrsti, ki je daljša. Če pa je raziskovalec vprašal otroka, katera vojska je večja (številčnejša), je večina 5-letnikov odgovorila, da sta obe vojski enaki. Na rezultat torej lahko vplivajo nianse – drobne razlike v zastavljanju nalog/vprašanj.


  • Login