Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 62

Odgovornost državnega revizorja za odkrivanje prevar PowerPoint PPT Presentation


  • 94 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Odgovornost državnega revizorja za odkrivanje prevar. Pripravil: Zoran Mladenovič. Vsebina predstavitve . Strokovna in pravna ureditev Odgovornost za preprečevanje prevar - nivo institucije Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar – nivo revizije Izhodišča za razpravo.

Download Presentation

Odgovornost državnega revizorja za odkrivanje prevar

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Odgovornost državnega revizorja za odkrivanje prevar

Pripravil: Zoran Mladenovič


Vsebina predstavitve

Vsebina predstavitve

  • Strokovna in pravna ureditev

  • Odgovornost za preprečevanje prevar - nivo institucije

  • Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar – nivo revizije

  • Izhodišča za razpravo


Strokovne podlage

Strokovne podlage (Napotilo za izvajanje revizij - Ur. l. RS, št. 41/2001.)

Mednarodni standardi revidiranja (MSR) – (IFAC)

MSR 240 – Revizorjeva odgovornost za odkrivanje prevar pri revidiranju računovodskih izkazov

MSR 300 – Načrtovanje revizije računovodskih izkazov

MSR 315 – Poznavanje poslovanja podjetja in njegovega okolja ter ocenjevanje tveganja pomembno napačnih navedb

MSR 330 – Revizorjevi postopki kot odgovor na ocenjena tveganja

STROKOVNE PODLAGE


Strokovne podlage1

Strokovne podlage

INTOSAI standardi revidiranja Poleg MSR pa je računsko sodišče dolžno revidiranje uporabnikov javnih sredstev izvajati predvsem v skladu INTOSAI standardi, kar pomeni, da na področju revizorjeve odgovornosti za odkrivanje prevar še posebej pridejo do izraza naslednji INTOSAI standardi:

št. 90 – (potrebna skrbnost - poklicna nezaupljivost ),

131,d- drugi odstavek (uvod - standardi revidiranja),

145 – skladnost poslovanja s predpisi

165 – standardi poročanja pri državnih revizijah,

169,b – standardi poročanja,

179 – standardi poročanja.

Podrobnejša navodila za izvajanje teh standardov so vsebovana v evropskih smernicah za izvajanje INTOSAI standardov.

Pri tem odgovornost državnega revizorja ureja 52. EU smernica za izvajanje mednarodnih revizijskih standardov INTOSAI (52 – nepravilnosti)

STROKOVNE PODLAGE


Pravne podlage

Pravne podlage

ZRacS-1, PoRacS,

Zakon o kazenskem postopku,

Kazenski zakonik,

Zakon o preprečevanju korupcije,

Obligacijski zakonik,

Kazenskopravna konvencija o korupciji,

Civilnopravna konvencija o korupciji,

Zakon o preprečevanju pranja denarja,

PRAVNE PODLAGE


Opredelitev prevar

Opredelitev prevar

Prevara — je namerno dejanje

enega ali več članov vodstva oziroma tistih,

ki so v organizaciji zadolženi za upravljanje,

zaposlenih ali tretjih oseb, ki z goljufijo na

neupravičen ali nezakonit način pridobijo

določeno korist.

Za državnega revizorja so poleg prevar, ki so posledica

Namernih napak v računovodskem poročanju in poneverbe sredstev, še zlasti pomembne prevare, ki so posledica korupcije.


Nastanek prevar je povezan z dvema lo enima toda med seboj povezanima pojavoma

Nastanek prevar je povezan z dvema ločenima toda med seboj povezanima pojavoma

Izguba

Zloraba

Namen

Namen

Prevara


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Razvrstitev prevar in zlorab vodstva in zaposlenih

Nezakonita

prisvojitev sredstev

Prevarantsko

poročanje

Korupcija

Konflikt

interesov

Denarna

sredstva

Finančno

Podkupnine

Zalogein

druga sredstva

Nefinančno

Nedopustne

usluge

Vir: ACFE – Association of certified fraud examiners

Ekonomsko

Izčrpavanje

(oderuštvo)


Stebri dru bene trdnosti vloga vri

Trajnostni

razvoj

Stebri družbene trdnosti – vloga VRI

Sistem družbene trdnosti

Mediji

Politična

volja

Sodna

veja

oblasti

Privatni

sektor

Reforme

za

Izboljšanje

kakovosti

upravljanja

v javnem

sektorju

Institucije

Nadzora

(proti-

korupcijske

komisije,

Varuh

čov. pravic,

Vrhovne

revizijske

institucije

Osveščenost

javnosti

Ljudstvo (davkoplačevalci)

Vir: Langseth, Pope, and Stapenhurst (1997).


Model za merjenje prevar in korupcije v dru bi 1

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (1)

  • Robert Klitgaard*je 1996 razvil poenostavljen model, ki pojasnjuje dinamiko gibanja obsega prevar in korupcije:

  • PK = M + D – O

  • (PK)Prevare in korupcija =

    M(stopnja monopolne (centralizirane) moči javnih uradnikov) +

    D(stopnja diskrecijskega uveljavljanja te moči) –

    O (odgovornost oz. polaganje računov)

    FC (Fraud & Corruption) =

    M (Monopoly Power) + D (Discretion) – A (Accountability)

    Vir: International Cooperation AgainstCorruption – Robert Klitgaard


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (2)

Z drugimi besedami to pomeni, da je obseg prevar in korupcije v javnem sektorju odvisen od obsega monopolne moči in možnosti njene diskrecijske uporabe s strani javnih uradnikov. Monopolna moč je lahko visoka v zelo regulirnih družbah, medtem ko je diskrecijska uporaba te moči bolj prisotna v tranzicijskih državah in državah v razvoju, kjer se soočajo z pomanjkljivo opredeljenimi in reguliranimi postopki upravljanja. Za te države je tudi značilna nizka stopnja prevzemanja odgovornosti oziroma polaganja računov s strani javnih uradnikov, ki je posledica:

  • šibkih standardov etičnega ravnanja javnih uradnikov,

  • pomanjkljive urejenosti javnega upravljanja,

  • pomanjkljive ureditve sistema notranjega kontroliranja in

  • neučinkovitosti delovanja nadzornih institucij.


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (3)

  • PK = M + D – O

  • Ne glede ali gre za aktivnost javnega ali privatnega sektorja oziroma ne-profitno ustanovo in ne glede na to ali smo v Washingtonu ali v Ljubljani, lahko pričakujemo obstoj prevar in korupcije, če

  • obstaja monopolni ponudnik storitev ali blaga in je izključno v njegovi pristojnosti (oz. diskrecijski pravici) odločitev o tem ali jo boste dobili in koliko jo boste prejeli ter hkrati za te odločitve ne prevzema nikakršne odgovornosti.


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (4)

  • Odgovorno javno finančno poslovanje je temelj družbene trdnosti in stabilnosti. Glede na navedeni model pa so prav vrhovne revizijske institucije eden glavnih igralcev pri zagotavljanju trdnosti družbe, saj

  • je VRI, skozi revidiranje prejemkov in izdatkov države, zadolžena za nadzor nad kredibilnostjo (pravilnostjo in popolnostjo) informacij o katerih poročajo vlade (kakor tudi smotrnostjo njihovega poslovanja)


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (5)

  • Vinod Sahgal je leta 1996 s svojim prispevkom vplival na dopolnitev Klitgaardovega model, ki ga tako lahko zapišemo:

  • PK = M + D – O(P)

    (PK)Prevare in korupcija =

    M(stopnja monopolne moči javnih uradnikov) +

    D(stopnja diskrecijskega uveljavljanja te moči) –

    O (odgovornost oz. polaganje računov)

    P (preglednost oz. transparentnost)

    Iz razširjenega modela je tako razvidno, da je prevzemanje odgovornosti funkcija preglednosti poslovanja oziroma dostopnosti informacij širši javnosti, kar delovanje pristojnih javnih uradnikov naredi bolj pregledno.


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (6)

  • Modificiran model – Shagal (1996):

  • PK = M + D – O(P)

    Razširjeni model tako temelji na hipotezi, da prevzemanje odgovornosti poganjajo prav javno dostopne informacije o poslovanju uradnikov javnega sektorja, kar vpliva na preglednost poslovanja uporabnikov javnih sredstev. To pa posledično vpliva na zniževanje prevar in korupcije.


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Štirje elementi strategije za boj proti prevaram in korupciji

  • Odločno kaznovanje prestopnikov.

  • Vključitev najširše javnosti v diagnozo prevar in korupcije v javnem sektorju.

  • Osredotočenost na odpravo pomanjkljivosti sistemov, ki dopuščajo nastanek prevar in korupcije.

  • Reformne iniciative v smeri povezovanja nagrajevanja javnih uslužbencev glede na rezultate njihovega dela. V sistemih, kjer so plače nizke in fiksne se namreč ustvarja ugodna tla za prevare in korupcijo.


Odgovornost ra unskega sodi a za prepre evanje prevar nivo institucije 1

Odgovornost Računskega sodišča za preprečevanje prevar – nivo institucije (1)

  • Pravočasna dostopnost revizijskih poročil javnosti, s čimer se ohranja aktualnost revidiranih informacij.

  • Zahteva po doslednem izvajanju popravljalnih ukrepov.

  • Z analizo tveganj prepoznati področja, kjer obstajajo povečana tveganja pri delovanju glede izpostavljenosti za nastanek prevar, (npr:javna naročila, državne pomoči in subvencije ter sistem pobiranja davkov).

  • Sestaviti in dopolnjevati seznam indikatorjev, ki bo revizorjem pomagal pri odkrivanju prevar (“red flags”).

  • Z revizijskimi postopki prispevati k vzpostavitvi sistema notranjega kontroliranja pri revidirancih.


Odgovornost ra unskega sodi a za prepre evanje prevar nivo institucije 2

Odgovornost Računskega sodišča za preprečevanje prevar – nivo institucije (2)

  • Vzpostavitev in izpopolnjevanje “na tveganjih temelječega revizijskega pristopa”,

  • Priporočila vladi in državnemu zboru za spremembo zakonodaje,

  • Sodelovanje z ostalimi organi, pristojnimi za boj proti prevaram, (tožilstvo, kriminalisti..)

  • Informiranje javnosti,

  • Uvrstitev revizij v program dela in hitro odzivanje na pričakovanje javnosti


Naloge dr avnega revizorja pri odkrivanju prevar nivo revizije 1

Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar– nivo revizije (1)

N a č r

t o v a n

j

e


Kako razprava med lani revizijske ekipe prispeva k u inkovitemu odkrivanju prevar

Kako razprava med člani revizijske ekipe prispeva k učinkovitemu odkrivanju prevar?

  • Opredelitev tveganja

  • Prepoznavanje tveganja

  • Ocenjevanje tveganja


Pomen razumevanja konteksta poslovnih dogodkov 1

Pomen razumevanja konteksta poslovnih dogodkov (1)


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Pomen razumevanja konteksta poslovnih dogodkov (2)


Prepoznavanje okoli in ki prispevajo k nastanku prevar

Vodstvo se ne zmeni za poštenost poslovanja

Neustrezne plače

Nizka stopnja pripadnosti organizaciji

Krizne razmere

Toga pravila

Zatiranje drugače mislečih

Slabe možnosti za napredovanje

Nepriznavanje dosežkov

Nerealna pričakovanja glede zastavljenih ciljev

Usmerjenost na kratki rok

Reaktivnost namesto aktivnega pristopa

Sovražno nastrojeno delovno okolje

Pomanjkljivo izobraževanje

Prepoznavanje okoliščin, ki prispevajo k nastanku prevar


Trikotnik elementov ki so prisotni pri storilcih prevar

Zaznani Pritisk

Samoopravičevanje dejanj

Zaznana priložnost

Trikotnik elementov, ki so prisotni pri storilcih prevar


Ali so vsi storilci prevar vedno pod dolo eno vrsto zaznanega pritiska

Ali so vsi storilci prevar vedno pod določeno vrsto zaznanega pritiska?

DA

Večina pritiskov se nanaša na potrebe po finančnih sredstvih


Katere 4 skupine pritiskov poznamo

Katere 4 skupine pritiskov poznamo?

Razvade

Finančni

Na delovnem mestu

Drugi pritiski v osebnem življenju


Zunanji pritisk

Zunanji pritisk

  • Zadosti močan zunanji pritisk lahko povzroči, da tudi sicerpoštena oseba stori prevaro.

  • Zaposlenim, ki so pod velikim pritiskom je potrebno preprečiti priložnost, da bi lahko storili prevaro.


Kako imenujemo situacijo ko storilec prevare ocenjuje da pri tem ne bo odkrit

Kako imenujemo situacijo, ko storilec prevare ocenjuje, da pri tem ne bo odkrit?

ZAZNANAPRILOŽNOST


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Kako imenujemo situacijo, ko storilec prevare meni, da so njegova dejanja sprejemljiva oziroma dopustna?

SAMOOPRAVIČEVANJE

DEJANJ


Samoopravi evanje storjenih dejanj

Samoopravičevanje storjenih dejanj

Storilec prevare se mora pred seboj opravičiti tako, da so njegova dejanja prevar skladna z njegovim sistemom vrednot.


Najpogostej i na ini samoopravi evanja miselni vzorci

Najpogostejši načini samoopravičevanja – miselni vzorci

  • Saj si denar samo izposojam;

    ga bom že povrnil.”

  • “Saj to vsi počnejo, sicer pa kaj je to

    za organizacijo.”

  • “Saj s tem, ko to počnem nikomur ne škodim.”

  • “To počnem za pravičen cilj.”

  • “Saj to ni tako resna stvar.”

  • “To mi dolgujejo. Zaslužimsi boljšo plačo.”


E ponovimo elementi ki so vedno prisotni pri storilcih ob nastanku prevar so

Zaznani Pritisk

Racionalno opravičevanje

Zaznana priložnost

Če ponovimo: elementi, ki so vedno prisotni pri storilcih ob nastanku prevar so:


Kaj je potrebno razumeti pri trikotniku prevar

Kaj je potrebno razumeti pri “trikotniku prevar”?

  • Prav kakor je možno preprečiti ali pogasitiz odstranitvijo enega od treh elementov iz ognja (kisik, iskra, gorljivi material), je tudi prevare možno preprečiti z odstranitvijo enega od treh elementov prevar iz trikotnika prevar.


Katere revizijske korake je potrebno opraviti v primeru pove anega tveganja za nastanek prevar

1

3

2

4

Katere revizijske korake je potrebno opraviti v primeru povečanega tveganja za nastanek prevar?

Revizijske programe sestaviti tako, da vsebujejo postopke kot odziv na prepoznane indikatorje ali izpostavljenost

Prepoznatitveganapodročja

Prepoznatiindikatorje prevarza vsako izpostavljeno področje

Preiskati ali indikatorji potrjujejo obstoj prevar


Prilagojen pristop za dodaten obseg preizkusov v primerih ugotovljenega tveganja za prevare

Prilagojen pristop za dodaten obseg preizkusov v primerih ugotovljenega tveganja za prevare

  • Analiza obstoječih podatkov

  • Oblikovanje hipotez

  • Preizkušanje hipotez

  • Izostritev in dopolnitev hipotez


Orodja ki jih uporabljajo preiskovalci prevar

Pregled dokumentov

Zaslišanje "obremenilnih" prič

T

Cilj

Zaslišanje sostorilcev

Zaslišanje "nevtralnih" prič

Orodja, ki jih uporabljajo preiskovalci prevar

Opazovanje


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Združenje pooblaščenih preiskovalcev prevar


Indikatorji ki nakazujejo na mo ne prevare pri reviziji javnih naro il 1

Indikatorji, ki nakazujejo na možne prevare pri reviziji javnih naročil (1)

  • Pomanjkanje načrtovanja, ki lahko povzroči oddaje javnih naročil, ki so nepotrebna ali neupravičena.

  • Pomanjkanje koordinacije z drugimi nabavnimi službami / naročniki, zato lahko pride do podvajanj nabav in zlorabe javnih sredstev (koristi za izvajalce).

  • Naročnik, po predhodno neuspešno izvedenem omejenem postopku, kjer je prejel le ponudbe, ki so presegale razpoložljiva sredstva in jih zato označil kot nesprejemljive, izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, k pogajanjem pa povabi le določen krog ponudnikov, druge pa izloči.

  • Slabo ali pomanjkljivo opredeljevanje predmeta pogodbe oz. tehnične specifikacije lahko povzroči neučinkovito izvajanje pogodbe, zamude, povišanje cen in posledično višje izdatke. To je še posebej pomembno za oddajo storitev ali gradbenih del, ko se pojavijo dodatna dela, ki niso bila predvidena.


Indikatorji ki nakazujejo na mo ne prevare pri reviziji javnih naro il 2

Indikatorji, ki nakazujejo na možne prevare pri reviziji javnih naročil (2)

  • Nepotrebne nabave. Utemeljitev potreb za nabavo blaga je neresnična, nerealna ali pa ne obstaja. Neresnične potrebe se ustvarijo le z namenom, da se sklene pogodba z določenim izvajalcem, dobaviteljem.

  • Neskladje med ponudbo in pogodbo.

  • Pogosti računski popravki ponudb glede cene, ko so originalne ponudbe zapisane v z navadnim svinčnikom.

  • Začetek s postopkom oddaje javnega naročila, potem ko so se dela že začela izvajati.

  • Zloraba postopka za oddajo naročil male vrednosti, ko se predmet nabave velike vrednosti razdeli na manjše dele z namenom uporabe postopka za oddajo naročil male vrednosti. Gre za drobljenje naročila z namenom izogiba javnemu razpisu.


Indikatorji ki nakazujejo na mo ne prevare pri reviziji dr avnih pomo i 1

Indikatorji, ki nakazujejo na možne prevare pri reviziji državnih pomoči (1)

  • programi, ki se financirajo, morajo imeti cilje z jasno določenim namenom, opredeljenimi cilji in rezultati,

  • merila za dodeljevanje državnih sredstev morajo biti izdelana jasno in v naprej ter morajo temeljiti na zastavljenih ciljih posameznega programa,

  • vse potencialne upravičence je treba pošteno in enakopravno obravnavati,

  • prejete zahtevke upravičencev je dovoljeno ocenjevati le na podlagi in v skladu s predhodno izdelanimi merili in v za to predvidenih rokih,

  • postopek odločanja mora biti dokumentiran z vsemi relevantnimi dokazi (ang. audit trail), ki omogočajo kasnejši nadzor,

  • državna institucija mora pripraviti pogodbo o financiranju skladno s pogoji, ki so usklajeni z vrsto in namenom državne pomoči,

  • državna institucija mora zahtevati redna poročila o namenski porabi državne podpore ter po potrebi izvesti občasne preventivne kontrole z notranjo revizijo oziroma službo notranje kontrole,

  • upravičenec je dolžan izdelati dokončno poročilo, ki bo podlaga za ocenjevanje učinkovitosti uporabljene državne pomoči na realiziranih projektih.


Pobiranje ddv podro ja tveganja

Pobiranje DDV – področja tveganja

  • “DDV prepad” je opredeljen kot razlika med teoretičnim DDV in dejansko prejeto vrednostjo DDV.

  • “DDV prepad” obstaja in bo verjetno do določene meje vedno obstajal.

  • “DDV prepad” med drugim meri tudi Evropska komisija, saj je to vir prihodkov EU proračuna,

  • Opredelitev: Teoretični DDV je izračunana vrednost DDV, ki bi bila prejeta v obračunskem obdobju, če bi vsi ekonomski subjekti obračunavali in plačevali DDV v skladu z veljavno zakonodajo. Dejanska vrednost prejetega DDV se od teoretičnega razlikuje zaradi namernih ali nenamernih napak pri vplačilih, ki skupaj tvorijo t.i. davčne utaje. V nacionalnih računih se spremlja dejansko plačani DDV. Teoretični DDV pa se izračunava za analiziranje zajetja in popolnosti izračunanih agregatov nacionalnih računov.


Dva na ina merjenja ddv prepada

Pristop od zgoraj navzdol

DDV prepad se analizira kot razmerje med celotno potrošnjo in plačanim pripadajočim zneskom DDV-ja istovrstne potrošnje v določenem letu. (MF)

Pristop od spodaj navzgor

Gre za pridobivanje neposrednih ocen na podlagi baze podatkov o davčnih zavezancih z uporabo različnih analitičnih metod. (DURS)

Dva načina merjenja “DDV prepada”


Izra un teoreti ne obveznosti ddv

Teoretični DDV se izračuna na podlagi določitve vseh obdavčljivih nabav oz. porab in končnih porabnikov oz. plačnikov davka v gospodarstvu,

Nato pa se izvede izračun z upoštevanjem za te transakcije veljavnih davčnih stopenj.

Končni plačniki davka so tisti, ki nosijo davčno breme. Zanje je davek neodbiten in ga ne morejo prevaliti na drug ekonomski subjekt.

Tokovi za določitev vrednosti posameznih vrst končnih porab se pridobijo na osnovi tabele porabe, kjer se za posamezne kombinacije skupin proizvodov in porabnikov uporabi ustrezne veljavne davčne stopnje oz. se upošteva veljavne oprostitve, vse to glede na vrsto proizvodov ter na vrsto dejavnosti in sektorjev, katerim enote pripadajo.

Izračun teoretične obveznosti DDV


Izra un teoreti ne obveznosti ddv1

Končni plačniki DDV oz. kategorije, kjer je razporejen teoretični neodbitni DDV so:

Končna potrošnja gospodinjstev kot najpomembnejša kategorija.

Potrošnja države: Upošteva se neodbitni DDV v vmesni potrošnji, transferjih v naravi ter v investicijah. Pri izračunu se upošteva, da lahko enote države opravljajo tudi obdavčene stranske storitve, za njihovo vmesno potrošnjo pa je DDV odbiten.

Potrošnja neprofitnih institucij (NPISG): Upošteva se neodbitni DDV v vmesni potrošnji in investicijah. Kot pri potrošnji države se tudi tu upošteva del opravljenih storitev, ki je obdavčen in je zato DDV za njihovo vmesno potrošnjo odbiten.

Izračun teoretične obveznosti DDV


Izra un teoreti ne obveznosti ddv2

Druge oproščene dejavnosti: Upošteva se vmesna potrošnja in investicije v ostalih dejavnosti, katerih proizvodi niso obdavčeni in zato nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV. Vključene so oproščene dejavnosti kot glavne ali stranske dejavnosti podjetij. Te dejavnosti so finančno posredništvo (brez finančnega lizinga), izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, združenja, javna RTV, igralništvo, storitve lastnikov stanovanj. Upoštevana je tudi samogradnja stanovanj gospodinjstev.

Mala podjetja, ki niso v DDV sistemu: Upošteva se DDV v njihovi vmesni potrošnji in investicijah. Ker ta podjetja ne obračunavajo DDV na svoje proizvode in storitve, se to upošteva pri izračunu DDV v končni potrošnji gospodinjstev, kjer je ta del upoštevan kot neobdavčena poraba.

Izdatki v poslovnem sektorju za proizvode, za katere se ne more odbiti DDV: Med te spadajo izdatki za hotelske storitve, restavracije, reprezentanco, izdatki za nabavo službenih avtomobilov, zanje porabljeno gorivo ter izdatki za njihovo vzdrževanje, ipd.

Izračun teoretične obveznosti DDV


Izra un teoreti ne obveznosti ddv3

Izračun teoretičnega DDV za Slovenijo za leto 2002 kaže naslednje

rezultate, ki so prikazani po posameznih kategorijah končnih porab:

Izračun teoretične obveznosti DDV


Izra un teoreti ne obveznosti ddv4

Pri analizi davčnih utaj je za nacionalne račune (SURS) pomembno razlikovanje med davčnimi utajami brez privolitve ter davčnimi utajami s privolitvijo.

Pri davčnih utajah brez privolitve kupec ne ve, da prodajalec davka ne bo nakazal davčnim organom. Tako je vrednost davka plačana s strani kupca, a ostane pri prodajalcu.

Pri davčnih utajah s privolitvijo pa se kupec in prodajalec dogovorita glede neplačila davka.

Del razlike med teoretičnim in dejansko vrednostjo prejetega DDV predstavljajo davčne utaje brez privolitve. Te je SURS za leto 2002 ocenil v vrednosti 5.859 mio sit.

Preostalo razliko predstavljajo davčne utaje s privolitvijo, ki znašajo tako 1.911 mio sit.

Izračun teoretične obveznosti DDV


Izra un teoreti ne obveznosti ddv5

Pregled vrednosti ocenjenih davčnih utaj DDV brez privolitve po posameznih dejavnostih SKD (standardna klasifikacija dejavnosti) je prikazan v naslednji tabeli:

Izračun teoretične obveznosti DDV


Pristop od zgoraj navzdol

Pristop od zgoraj navzdol

Korak 1 & 2: “Kosmati” znesek teoretične obveznosti za DDV

Korak 4: Odštejemodejansko prejeta vplačila DDV

Korak 3: “Čisti” teoretična obveznost za DDV

Korak 5: DDV prepad


Odgovornost dr avnega revizorja za odkrivanje prevar

Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar– nivo revizije (2)

Pridobivanje

dokazov

Poročanje


Kaj mora revizor vedeti o naravi prevar in kako to vpliva na pridobivanje revizijskih dokazov

Pretvorba

Prikrivanje

Kraja

Kaj mora revizor vedeti o naravi prevar in kako to vpliva na pridobivanje revizijskih dokazov?

Elementi

Prevare


Opis pojmov

Opis pojmov

Koraki s katerimi

storilec prikrije

storjeno prevaro

Kraja

Pretvorbaodtujenih

sredstevv denar in

poraba denarja

Prikrivanje

Dejanska odtujitev

denarja, zalog,

informacij ali

drugih sredstev

Pretvorba


Poro anje naznanitev

Poročanje/naznanitev

  • Računsko sodišče mora poročati o sumu prevar (30. člen ZRacS-1) = podati ovadbo oz. naznaniti kaznivo dejanje ustreznemu organu.

  • Vsebina poročil in druge naloge:

    • narava prevare,

    • predpisi, ki so bili kršeni,

    • notranje kontrole, ki niso preprečile prevare,

    • člani vodstva, ki so odgovorni za prevaro,

    • gospodarska vrednost prevare,

    • priporočila za izboljšanje notranjega kontroliranja in vodstvenih postopkov, ki bi preprečili podobna dejanja v prihodnosti,

    • predlogi za državni zbor in vlado, kako izboljšati veljavno zakonodajo.


Na katere 4 na ine se lahko borimo proti prevaram

Katera dva način sta najučinkovitejša oziroma najcenejša?

Na katere 4 načine se lahko borimo proti prevaram?

  • Preprečevanje Prevar

  • Zgodnje odkrivanje prevar

  • Preiskovanje prevar

  • Pregon / Tožbe


Popravljalni ukrepi

Popravljalni ukrepi

Slika 1: Delež zahtev za predložitev odzivnih poročil v izdanih revizijskih poročilih in izdanih porevizijskih poročilih v letu 2005

Podana zahteva Ocena

Za odzivno poročilo popravljalnih

ukrepov


Na katerih dveh aktivnostih temelji prepre evanje nastanka prevar

Ustvariti in vzdrževati je treba kulturo poštenosti in značajnosti

Ocenjevati je potrebno tveganja za nastanek prevar in se odzivati s konkretnimi ukrepi, ki ta tveganja znižujejo in onemogočajo ustvarjanje priložnosti

Na katerih dveh aktivnostih temelji preprečevanje nastanka prevar ?


S katerimi ukrepi to dose emo

S katerimi ukrepi to dosežemo?

Ustvariti kulturo poštenosti, odprtosti in sodelovanja

Onemogočiti priložnosti

(d) Zaposlene je potrebno izobraževati

(6) Ustvariti je potrebno pričakovanje kaznovanja

(7) Aktivna vloga interne revizije

(2) Preprečite sodelovanje pri prevarah

(c) Izdelati etični kodeks organizacije

(a)(1) Zaposlovati je potrebno poštene ljudi in jih osveščati o obstoju prevar

(e)(5)Omogočiti anonimno sporočanje prevar

(3) Dobavitelje obveščajte o usmeritvah vaše institucije

(4) Spremljajtedelo zaposlenih

(b) Ustvariti je potrebno pozitivno delovno ozračje


Za etno odkrivanje prevar po vrstah prijavitelja

23,8%

Notranji revizor

18,6%

23,6%

Namig zaposlenega

26,3%

21,3%

Naključno

18,8%

18,4%

Notranje kontrole

15,4%

10,9%

Zunanji revizor

11,5%

7,8%

Namig stranke

8,6%

Namig dobavitelja

6,2%

5,1%

5,1%

Namig anonimne osebe

6,2%

0,9%

Obvestilo policije

1,7%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2001

2004

Začetno odkrivanje prevar po vrstah prijavitelja

Vir: 2004 Report to the Nation on occupational fraud and abuse – Association of certified fraud examiners


Izhodi a za razpravo

Izhodišča za razpravo

  • Kako se v javnem sektorju učinkovito spopadati s prevarami?

  • Ali ima Računsko sodišče RS pri tem dovolj pristojnosti?

  • Kako povečati učinkovitost delovanja nadzornih institucij pri boju s prevarami?


Sklep 1 igava je odgovornost

Sklep 1: Čigava je odgovornost?

  • Vsak zaposleni v javnem sektorju mora prispevati k ocenjevanju tveganj in pri vzpostavitvi trdnega sistema notranjih kontrol, ki bo prispeval k prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja


Ali ima ra unsko sodi e rs pri tem dovolj pristojnosti

Ali ima Računsko sodišče RS pri tem dovolj pristojnosti?

  • Računsko sodišče RS ni organ pregona kaznivih dejanj zato mora nenehno krepiti svoje sodelovanje z organi, ki so pristojni za pregon kaznivih dejanj.

  • Računsko sodišče naj kontinuirano analizira tveganja in se na njih ustrezno odziva bodisi z uvedbo revizij ali skozi postopke predrevizijskega poizvedovanja (26. člen ZRacS-1)

  • Računsko sodišče naj skozi porevizijski postopek odločno zahteva vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol, ki bodo prispevale k preglednosti poslovanja in prevzemanju odgovornosti.

  • Računsko sodišče naj v okviru svoje svetovalne funkcije izvaja izobraževanja uporabnikov javnega sektorja s področja vzpostavljanja ustreznih kontrol

  • in izobraževanje državnih revizorjev o tehnikah in veščinah preiskovanja prevar.


Kako pove ati u inkovitost delovanja nadzornih institucij pri boju s prevarami

Kako povečati učinkovitost delovanja nadzornih institucij pri boju s prevarami?

  • Z ustrezno kadrovsko politiko je potrebno zagotoviti kadrovanje usposobljenih strokovnjakov,

  • Zagotoviti nenehno izobraževanje do doseganja odličnosti.

  • Zagotoviti sprejetje kodeksa etičnega obnašanja, ki bi ga zaposleni morali letno podpisovati.

  • Krepiti kulturo etičnega in poštenega poslovanja.

  • Zagotoviti ustrezno nagrajevanje zaposlenih


  • Login