Univerzalnost ali kulturna pogojenost vrlin?

1. Univerzalnost ali kulturna pogojenost vrlin? Ali so sestavine dobrega človeškega življenja univerzalne ali pa so oblike dobrega življenja in z njimi njihove sestavine (to, kar potrebujemo za dobro življenje) kulturno pogojene? (Nussbaum vs. MacIntyre) M. Nussbaum: dobro človeško življenje je življenje, v katerem dobro funkcioniramo kot ljudje – se pravi kot biološki organizmi, čustvena bitja, bitja z bogatim duševnim življenjem, razumna, ustvarjalna, socialna bitja, itd.; vsi ljudje imamo približno enake zmožnosti in sposobnosti in zato enake ali vsaj zelo podobne potrebe. A. MacIntyre: vrlina je odličnost v opravljanju določene vloge, družbene vloge pa so kulturno definirane oz. pogojene (ideal dobrega očeta, bojevnika, vladarja, uradnika, učitelja/vzgojitelja,…)

2. Spolna pogojenost vrlin? • Slomšek (poišči besedilo) • Freud • Piaget • Kohlberg

3. Kohlberg vs. Gilligan Moralna presoja in spol

4. Ali je moralna presoja spolno zaznamovana? • Kohlbergov šeststopenjski model moralnega razvoja: • 1. stopnja ubogljivosti in kaznovanja (kako se lahko izognem kazni?)– prav enačimo s tem, za kar smo nagrajeni, narobe s tistim, za kar smo kaznovani; poglavitni motiv za moralno ravnanje je izogibanje kazni; tega, da imajo drugi drugačne interese in da stvari dojemajo drugače, se še ne zavedamo; • 2. stopnja uresničevanja osebnih interesov (kakšne koristi si lahko obetam od tega?) – prav je, kar zadovoljuje moje interese; poglavitni motiv je torej skrb za lastne interese, interese drugih že razlikujemo od lastnih, toda zanje poskrbimo le, če so naši interesi odvisni od njih • 3. stopnja konvencionalne, konformne morale – prav je to, kar izpolnjuje družbena pričakovanja ljudi (skušamo biti priden fant ali punca); moralne dolžnosti rastejo iz naših družbenih vlog: prijateljskih, partnerskih, odnosov medsebojne odvisnosti,…; zmožnost postaviti se v kožo drugih in uporaba Zlatega pravila

5. 4. stopnja priklanjanja avtoriteti in ohranjanja družbenega reda – prav je, kar optimalno zadovoljuje potrebe družbenega sistema; spoštovanje avtoritete, zakonov in družbenih konvencij je podrejeno ohranjanju sistema; • 5. stopnja družbene pogodbe oz. splošne koristnosti – prav je, kar je splošno koristno; zakoni in konvencije so rezultat družbenega dogovora, katerega cilj je povečati skupno srečo, in temu tudi dolgujejo svojo pogojno avtoriteto; če temu cilju ne služijo, jih je treba, če je taka volja večine, zamenjati • 6. stopnja univerzalnih etičnih načel – moralna načela so univerzalno veljavna, njihova veljavnost izvira iz pravic in dostojanstva ljudi, glavni motiv za moralno ravnanje je kantovsko izpolnjevanje dolžnosti

6. Izziv Carol Gilligan • Kohlbergov model skuša ženske ukrojiti po podobi moškega. Moški model moralne presoje (ki je formalen in abstrakten, uporabljajoč besednjak pravic in abstraktnih pravil) je privzet kot norma, žensk izvorna raziskava sploh ni zajela. • Nič čudnega, da se ženske na Kohlbergovi lestvici moralnega razvoja s svojim vztrajanjem na konkretnem družbenem kontekstu in iz razmerij izhajajočih odgovornosti, z narativnim slogom premišljanja, zanimanjem za detajle, slabo odrežejo (obtičijo na 3. ali 4. stopnji razvoja).

7. Etika pravičnosti vs. etika skrbi Carol Gilliganje, skratka, dokazovala, da ženske svoje moralne sodbe upravičujejo drugače, a zato nič manj sofisticirano od moških – ne sklicujejo se na univerzalne dolžnosti vsakogar do vseh drugih, ki izvirajo iz nepristranskih načel pravičnosti, temveč raje na posebne dolžnosti določenih ljudi do omejenega števila ljudi, s katerimi so v posebnih, dragocenih medosebnih odnosih, in ki so za tovrstne odnose konstitutivna/tvorna. Moški dojemajo moralo skozi očala pravičnosti (oz. enačijo moralo s pravičnostjo), ženske pa skrbi: “medtem ko etika pravičnosti izhaja iz premise o enakosti – da bi morali vsakogar obravnavati enako—sloni etika skrbi na premisi o nenasilju – da je treba poskrbeti, da ne bomo nikogar prizadeli.”

8. Kontrast v presoji oz. predlogu rešitve moralne dileme Heinzova dilema Fantje: Čigava pravica je močnejša in zato prevlada? Dekleta: Katera rešitev bi najbolj zadovoljila potrebe in pričakovanja vseh vpletenih? Katera rešitev bi bila zanje najmanj boleča?

9. ‘Moško’ pojmovanje morale z vidika abstraktne pravičnosti Univerzalizem Abstraktnost Nepristranskost Individualne pravice in pravičnost Ključna vloga nepristranskih pravil v moralni presoji Poudarek na konfliktu med pravicami Izhodiščna premisa: vsakdo mora biti deležen enake obravnave nevmešavanje ‘Žensko’ pojmovanje morale z vidika osebne odgovornosti Kontekstualizem Konkretnost Pristranskost Družbene vloge in odgovornost Ključna vloga odgovornosti do ljudi, s katerimi smo v takih ali drugačnih odnosih, v moralni presoji Poudarek na medsebojni odvisnosti in prepletenosti interesov Izhodiščna premisa: nikogar ne smemo prizadeti medsebojna pomoč Kontrast

10. Domnevne prednosti etike vrlin pred etiko načel ali dolžnosti • Etika dolžnosti malo ali nič ne pove o moralnih kvalitetah ljudi, o tem, kaj ljudje so • Etika dolžnosti ponuja napačno razlago o tem, zakaj so pravilna dejanja pravilna, napačna pa napačna – pravičnost, denimo, čeprav je s povezana spoštovanjem zakonov, ni istovetna z njim – gre bolj za kvaliteto značaja kot ravnanja (podobno govorjenje resnice ni toliko obveza kot izraz določene moralne kvalitete, namreč iskrenosti)