KAKO SE JE SPREMENILA PODOBA SLOVENSKIH ZGODOVINSKIH DEŽEL Učb. str. 121

1. KAKO SE JESPREMENILAPODOBA SLOVENSKIH ZGODOVINSKIH DEŽELUčb. str. 121 Kdaj je nastalo mesto v katerem živiš? (Mesto v tvoji bližini) Katero staro slovensko mesto si že obiskal? Kako se pride tja? Kakšna je tam pokrajina? Kako se tam govori? Ali poznaš kakšne besede, značilne za to mesto?

2. Prebivalci so širili obdelovalne površine Nižinska kolonizacija: Izsekavanje gozdov in izsuševanje močvirij. Germanizacija,ponemčenje Tuji fevdalci so pripeljali nove nemške prebivalce. Višinska kolonizacija: krčenje gozdov na višje ležečih predelih Nastajale so samotne kmetije, sirnice, planinski pašniki in manjši gorski zaselki. Jezikovni otoki, kraji, kjer so strnjeno živeli nemško govoreči prebivalci. Nemški naselitveni otok na Kočevskem → Orterburžani So tu naseljevali uporne nemške kmete → ostali so do 2. sv.vojne. KOLONIZACIJA Za učitelja

3. Nastala so številna mesta • MESTA • Primorska mesta, Koper, Piran, Izola • so se ohranila iz antičnih časov. • Velik razcvet mest v 12. in 13. stoletju. • Povezana s podeželjem,( sejmi, pridelki). Življenje v srednjeveških mestih v slovenskih zgodovinskih deželah se ni razlikovalo od življenja v drugih evropskih mestih • Primorska mesta, • (monopol nad trgovino s soljo). • • Ptuj (lega ob poti med Ogrsko in Italijo; • pot proti Koroški, Nemčiji in Dunaju), • • Ljubljana (osrednja lega ob ljubljanski • cesti, vodilno mesto na Kranjskem), • • Kamnik (promet z juga na Štajersko • Skozi Tuhinjsko dolino). • • Škofja Loka (pot po Poljanski dolini do • Tolmina in od tam v Italijo), • • Novo mesto (pot med Hrvaško in Italijo). Soline

4. Homanova hiša Škofja Loka Sončna ura, Stična Kraški vodnjak Maribor Piran

5. Potekala je živahna trgovina • K napredku trgovine • v 10. stoletju je pripomogla: • kolonizacija, • napredek kmetijstva, • triletno kolobarjenje, • konec vpadov Madžarov, • izboljšave v prometu, (izboljšanje vozov, uporaba • in podkovanje konj, popravila in gradnje cest ter mostov). Denar Breže, prva kovnica denarja (na sliki spodaj, breški pfenig). Z denarnimi posli so se ukvarjali tudi Judje. Nastajale so prve judovske naselbine. mitnice pri Ptuju leta 977 obrtne dejavnosti Oživitev trgovine Čez alpske prelaze proti severu (Salzburgu in Nemčiji). Ljubljanska ali kraška cesta preko Štajerske in Kranjske proti primorskim mestom in Italiji. • izvažali: med, vino, usnje, živino, vosek, železo in kovinske izdelke; • uvažali: žlahtne kovine, sol, vino, začimbe, dišave, južno sadje, dragocene tkanine (svilo). SLOVENIJA na CNN S trgovino so služili tudi: tovorniki, čolnarji, splavarji, krčmarji, obrtniki, in kovači .

6. Piranski mestni statutŽivljenje v srednjeveških mestih so uravnavali mestni statuti. Napisani so v latinščini. Najstarejši piranski statut je iz leta 1274. V njih niso bile samo določbe o upravi, volitvah mestnih samoupravnih organov in uradnikov, njih pravicah in dolžnostih, o sodstvu itd., marveč tudi določbe, ki so urejale vsakdanje življenje. Knjiga 2, člen 35: 0 goseh ali kokoših, zalotenih v tujih vrtovih. Določamo, vsak, ki bo našel v svojem vrtu tujo kokoš ali tujega petelina ali tuje gosi jih sme pobiti, dokler so na njegovem svetu. In mrtve sme vreči na javno pot. In tistega, ki to stori, naj se ne kaznuje. Knjiga 4, člen 7: 0 živalih, zalotenih v škodi. Določamo, za konja ali vola ali vprežno živino in kravo, osla ali oslico, prašiča ali svinjo, ki bodo zaloteni v piranskih vinogradih ali poljih ali vrtovih, naj gospodar za vsako nogo živine kot kazen plača en piranski sold. Polovica te kazni naj pripada občini, druga polovica pa naj gre tistemu, ki je živino zalotil in (krivec) naj povrne škodo: namreč (škodo) v vinogradih v času trgatve v vinu iz istega področja, a (škodo) v žitu v času žetve , ne z denarjem. In notar naj v treh dneh od dneva napravljene ovadbe sporoči (to) gospodarjem zalotenih živali. Knjiga 8, člen 21: 0 prodajalcih soli, pšenice in drugega žita. Določamo, nihče naj pod kaznijo 40 soldov denarjev ne prodaja soli, pšenice ali drugega žita drugače kakor v piranskih občinskih merah. In občini naj plača za vsak mernik (soli, pšenice ali drugega žita) 6 malih denarjev, sicer bo kaznovan z isto kaznijo. Knjiga 9, člen 43: 0 prepovedi natovarjanja soli. Določamo, nihče ne srne brez dovoljenja gospoda podestaja ki bo tedaj upravljal piransko občino, natovarjati soli v piranskem okraju v množini enega stara in več z namenom, da bi jo izvozil iz Pirana. Kogar se bo zalotilo pri prekršku, naj izgubi sol in prav toliko naj se kaznuje v naši občini. In izgubi naj barko ali ladjo, na katero se je (sol) tovorila. Knjiga 9, člen 49: 0 tistih, ki zaprejo javne poti. Določamo, kdorkoli bo zastavil ali zatrpal, zadelal ali na kakršenkoli drugi način zasedel kakšno javno ali občinsko pot, naj plača vsakokrat 20 soldov, ki naj pripadejo naši občini v imenu kazni. In povrniti mora pot v prvotno stanje. Kdor bo prijavil, mu pripada polovica rečene kazni in se mu zajamči tajnost. Čigave interese je ščitil mestni statut? Izberi tebi najzanimivejšo odredbo!

7. Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 122 in rešijo spodnjo nalogo, tako da obkrožijo pravilno trditev. Po slovenskih deželah so potovali mnogi tuji trgovci, nekateri celo iz Španije. DA NE Srednjeveška mesta pri nas so bila precej velika, nekatera so štela do 10.000 prebivalcev. DA NE Zaradi številnih čred goveda, ki so potovale proti Italiji, je deželni knez uvedel živinsko mitnino. DA NE Najpomembnejše blago, ki so ga uvažali v slovenskih deželah, je bilo vino. DA NE Za najstarejše mesto v slovenskem nacionalnem prostoru velja mesto Breže na avstrijskem Koroškem. DA NE V mestu Ljubljana so goljufive kovače namakali v Ljubljanico. DA NE