Kriteriji MZ za izvajanje pristojnosti ugotavljanja sprejemljivosti planov v postopkih CPVO

1. Kriteriji MZ za izvajanje pristojnosti ugotavljanja sprejemljivosti planov v postopkih CPVO mag. Benjamin Lukan, univ.dipl.fiz. Matjaž Roter, inž.gradb. Mihael Žiger, univ.dipl.fiz. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor, Tel.: 02 4500117, Fax: 02 4500227 benjamin.lukan@zzv-mb.si

2. Osnove ZZV Maribor je pripravil po naročilu Ministrstva za zdravje kriterije (zahteve, navodila, merila, pogoje?), ki jih postavlja MZ v postopku pregleda okoljskih poročil (OP) in planov. Izhodišča za izdelavo so bili veljavna zakonodaja, predvsem Zakon o varstvu okolja, Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje ter podrobna sektorska zakonodaja. Kriteriji vključujejo: • Osnovne zahteve zakonodaje glede zdravja ljudi • Opredelitev, opis in vrednotenje pomembnih vplivov izvedbe plana na varstvo človekovega zdravja v skladu z Uredbo o OP • Osnovni nabor okoljskih ciljev, kazalcev in metodologije • Postopek pregleda okoljskih poročil in planov

3. Pregledi za MZ Postopki: Smernice, Mnenje o verjetnost pomembnejših vplivov plana na okolje, Okoljsko poročilo, Plan

4. Okoljsko poročilo (OP) Okoljsko poročilo mora vsebovati ločeno poglavje z naslovom ZDRAVJE LJUDI IN OKOLJE, ki vključuje naslednje segmente, ki pomembno vplivajo na človekovo zdravje in oskrbo s pitno vodo: zrak, varstvo pred hrupom, vode, tla, ravnanje z odpadki, odpadne vode, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaženje.

5. Zdravje ljudi in okolje V kolikor so posamezni segmenti okolja obravnavani v ločenih poglavjih in so ustrezno ovrednoteni s kazalci, s katerimi se lahko oceni sprejemljivost plana s stališča zdravja ljudi, obravnavanih kazalcev ni potrebno ponovno obravnavati v tem poglavju. Kljub temu pa je potrebno v tem poglavju povzeti vse podocene za posamezne kazalce, na osnovi katerih se poda končna ocena glede sprejemljivosti plana s stališča varovanja človekovega zdravja in oskrbe s pitno vodo.

6. Okoljsko poročilo: • SPLOŠNI DEL • Opis plana • Ničelno stanje • Vsebinjenje • ZDRAVJE LJUDI IN OKOLJE • Vrednotenje pomembnih vplivov • Omilitveni ukrepi • Alternative • Spremljanje izvajanja plana

7. 1.Opis plana: • upoštevati tako obstoječe stanje kot predvidene pobude na območju plana (neposredni in/ali kumulativni vpliv...). • opredeliti se do pomembnih in nepomembnih okoljskih značilnostih plana ter njihovih vplivov na zdravje ljudi. • odnos do drugih planov (na primer OPN sosednje občine, DPN za državne ceste, železnice, letališča ali daljnovode…), če so pomembni, jih v medsebojnem odnosu tudi ustrezno presojati.

8. 2. Ničelno (osnovno ali obstoječe) stanje: • opisati splošno ničelno stanje za vse zahtevane segmente okolja, ki temelji na javno dostopnih podatkih. Iz tega opisa mora izhajati, ali je za izbran segment okolja na območju obravnavanega plana stanje okolja pomembno drugačno od zahtev zakonodaje. • opisati stanje okolja tudi s kazalci stanja okolja, ki se bodo uporabili za vrednotenje plana v nadaljevanju. Ta del opisa stanja (z ustrezno izbranimi kazalci) je priporočljivo opisati tudi (ali šele) pri obravnavi posameznega segmenta.

9. 3. Vsebinjenje: • rezultat vsebinjenja je določitev segmentov, ki imajo pomembne vplive na zdravje ljudi zaradi izvedbe plana, (pozitivne ali negativne). Za vse ugotovljene nepomembne vplive je potrebno podati ustrezno strokovno utemeljitev. • posebna pozornost mora biti usmerjena na konfliktna območja obravnavanega plana: na primer prisotnost VVO, pomembnih virov hrupa in emisije snovi v zrak, stiki stanovanjskih in industrijskih območij, obstoječi koridorji z viri EMS... • zelo pomembna je povezava z drugimi plani in obstoječim stanjem, in se jih v primeru njihove pomembnosti v OP ustrezno presoja preko kumulativnih ali ugotovljenih drugih vplivov. • za vsak ugotovljen pomemben vpliv se določi ali gre za neposreden, daljinski, kumulativni in/ali sinergijski vpliv in ga časovno opredeliti. • rezultat tega poglavja je odločitev o pomembnosti vplivov izvedbe plana na posamezne segmente z ustrezno strokovno utemeljitvijo. V nadaljevanju OP se nato obravnavajo le pomembni vplivi.

10. 4. Vrednotenje pomembnih vplivov: • izhodišča, so okoljski cilji, merila (kazalci) vrednotenja in metodologija vrednotenja vplivov plana na zdravje ljudi. • okoljski cilji so prevzete obveznosti, varstveni cilji, drugi cilji, opredeljeni v okoljskih izhodiščih. Izbere se en ali več ciljev, ki so povezani s pomembnostjo posameznega vpliva. Okoljski cilji se v OP opredelijo glede na značilnosti plana in morajo ustrezati značilnostim okolja na območju oziroma področju plana. Na njihovi podlagi se izvede ugotavljanje pomembnih vplivov plana in njihovo vrednotenje z uporabo ustreznih meril in metodologije. • kazalcistanja okolja so javno dostopni podatki o stanju okolja ter drugi kazalci, ki omogočajo ustrezno presojo na strateški ali podrobnejši ravni obravnavanega plana. Število kazalcev je odvisno od izbranih ciljev. Izberejo se naj le tisti, ki so najbolj značilni za izbran okoljski cilj, ničelno stanje in značilnosti plana ter katere se v nadaljevanju da ustrezno opisati in ovrednotiti, ki so običajno že na voljo. • metodologija: za vsak izbran kazalec ločeno je potrebno določiti velikostne razrede, s katerimi se opiše stopnja odstopanja kazalca od obstoječega stanja. • opis obstoječega stanja: splošen opis se opravi v posebnem (uvodnem) poglavju, podroben opis z vsemi izbranimi kazalci pa obvezno v podpoglavju posameznega segmenta okolja. • vrednotenje vplivov se naredi za vsak izbran kazalec glede na obseg sprememb, tudi za različne vrste vplivov (neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski), če so predhodno ugotovljeni kot pomembni. Pomembna je povezava z drugimi plani, ki se ovrednoti s kumulativnimi, daljinskimi ali neposrednimi vplivi in tudi tisti zanemarljivi vplivi istega posega ali več posegov na območju plana, katerih učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi (kumulativni vplivi).

11. 5. Omilitveni ukrepi: • omilitvene ukrepe je potrebno predvideti le, če se s planom ugotovi bistvene ali uničujoče vplive (vpliv D ali E) in jih lahko s konkretnimi omilitvenimi ukrepi omilimo do te mere, da postane plan sprejemljiv. • Splošni omilitveni ukrepi, ki niso vezani na konkretne posege na območju plana, zahteve iz zakonodaje ipd. niso omilitveni ukrepi, ki so za vrednotenje v OP bistveni, zato ne sodijo v poglavje Zdravje ljudi in okolje. • Ukrepi, ki jih predlaga plan, so že vključeni v oceni A ali B, medtem ko ukrepi, ki jih predlaga OP, v oceni C, kar pomeni, da bi bil brez njih plan nesprejemljiv - oceni D ali E. • Potrebno je navesti, kdo bo poskrbel za izvedbo teh ukrepov in kako bodo izvedeni, se časovno opredeliti do izvedbe omilitvenega ukrepa za obravnavan plan in predlagati načine spremljanja uspešnosti izvedenih omilitvenih ukrepov.

12. 6. Alternativne: • v primeru ugotovljenih bistvenih ali uničujočih vplivov in s tem nesprejemljivosti plana (oceni D ali E) lahko izdelovalec v OP preveri možne alternative za dosego sprejemljivosti plana, kar pomeni, da lahko izdelovalec OP predlaga drugo ustreznejšo (alternativno) rešitev, ki izključuje predlagano (osnovno) rešitev in s tem doseže sprejemljivost plana. • navesti je potrebno tudi, kdo je zadolžen za izvedbo predlaganih alternativnih rešitev, jo časovno opredeliti ter navesti način spremljanja uspešnosti izvedene alternative z izbranimi kazalci, kar je potrebno vključiti tudi v plan.

13. 7. Spremljanje izvajanja plana: • v času izvajanja plana je spremljanje stanja okolja s prej izbranimi kazalci, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi, obveza pripravljavca (predlagatelja) plana. • v OP je potrebno navesti obseg spremljanja, izbrane kazalce stanja okolja oziroma druga merila vrednotenja, nosilca spremljanja izvajanja plana, načine in roke poročanja o rezultatih spremljanja izvajanja plana. • dopustno je tudi, da se stanje dodatno spremlja posredno (npr. preko državnega monitoringa, monitoringa zavezancev za prve meritve ipd.).

14. OSNOVNI NABOR OKOLJSKIH CILJEV IN KAZALCEV Splošen cilj, ki ga je pri izdelavi okoljskih poročil potrebno upoštevati, je varovanje zdravja ljudi in zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo, ki se ustrezno obravnava glede na zahteve okoljske zakonodaje (okoljski cilj) za posamezen segment. Na podlagi izbranih ciljev se izberejo kazalci. Predlagan nabor ne pomeni obveze ali nujne zahteve, da se pri vrednotenju tudi uporabijo, je le priporočilo. Lahko se izberejo tudi drugačni cilji, ki so za obravnavani plan in okolje značilni, in nekako dopolnjujejo osnovni okoljski cilj.

15. Zrak: Osnovni cilj: • zmanjšanje emisij onesnaževal in • ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka Neposredni kazalci: • emisija onesnaževal, • kakovost zraka, • stopnja onesnaženosti zraka. Posredni kazalci : PLDP, delež težkih vozil, delež prepeljanih potnikov z javnim potniškim prometom, število objektov za izrabo obnovljivih virov energije, poraba goriv, število zavezancev za prve meritve emisije snovi v zrak, število IPPC zavezancev, delež plinovodnih priključkov, delež objektov priključenih na daljinsko ogrevanje ...

16. Hrup: Osnovni cilj: • ohranjanje in zmanjšanje obremenitve prebivalcev s hrupom. Neposredni kazalci: • število preobremenjenih prebivalcev s hrupom, • vrednosti kazalcev hrupa, Posredni kazalci: oddaljenosti mejnih izofon, PLDP, delež težkih vozil, zavezanci za prve meritve, št. konfliktnih območij (npr. stiki PNRP: SS in I), dolžina pomembnih cest ali železniških prog skozi naselja, namenjena bivanju, stopnja varstva pred hrupom za PNRP na območju poselitve, število ali dolžina stikov II. in IV. območja varstva pred hrupom....

17. Vode in tla: Osnovna cilja: • zmanjšanje onesnaženosti površinskih in podzemnih vod ter tal • zagotavljanje ustrezne oskrbe s kvalitetno pitno vodo. Neposredni kazalci: • kakovost vod • onesnaženost tal, • količina in zdravstvena ustreznost pitne vode. Posredni kazalci: št. ČN za komunalne odpadne vode (KOV), kapaciteta ČN, št. priključkov na ČN, št. greznic in nepretočnih greznic ter način urejanja in odvajanja KOV, posegi na VVO, št. črpališč za pitno vodo izven območja VVO, delež lastnih vodnih zajetij, površina intenzivnih kmetijskih površin na VVO, število nelegalnih ali nesaniranih divjih odlagališč...

18. Ravnanje z odpadki: Osnovni cilj: • ustrezno ravnanje z odpadki. Neposredni kazalci: - št. zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na območju plana glede na št. prebivalstva, Posredni kazalci: št. nelegalnih odlagališč, količina ločeno zbranih odpadkov na prebivalca, lokacija in oddaljenost centra za ravnanje z odpadki, količina in način ravnanja z odvečnimi količinami zemljine zaradi priprave plana...

19. Elektromagnetno sevanje: Osnovni cilj: • zmanjšanje obremenitve ljudi zaradi EMS: Neposredni kazalci: - vrednosti električne poljske jakosti, • vrednosti magnetne poljske jakosti, • vrednost gostote pretoka moči Posredni kazalci: - št. virov EMS, št. objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS, površine PNRP v območju I. in II. stopnje varstva pred sevanjem...

20. Svetlobno onesnaženje: Osnovni cilj: • zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Neposredni kazalci: - vrednosti osvetljenosti na oknih varovanih prostorov. Posredni kazalci: - št. (ne)ustreznih svetilk, poraba električne energije….

21. Zdravje ljudi in okolje • Poročilo mora biti kratko in jedrnato, osredotočiti se je potrebno na bistvene vplive, izogibati se nepotrebnim podvajanjem teksta, ki v ničemer ne prispevajo h kakovosti poročila. • Opisati je potrebno potek izdelave OP, iz katerega je razvidno, kaj se je dogajalo med samo izdelavo (usklajevanje) in na primer, kakšne ukrepe je predlagal izdelovalec OP ter so bili v planu upoštevani ali ne. Zaključek poročila je ustrezna ocena z omilitvenimi ukrepi ali alternativnimi rešitvami (če so potrebni) in ustreznim spremljanjem stanja okolja, ki ga izvaja pripravljavec plana (občina v primeru OPN ali OPPN ter država pri DPN).

22. PLAN Vsi zaključki vrednotenja vplivov plana s stališča zdravja ljudi iz okoljskega poročila morajo biti vključeni v predlog plana, vključno s predlaganimi omilitvenimi ukrepi in alternativnimi rešitvami ter spremljanjem izvajanja plana z izbranimi kazalci. Le tako pripravljen predlog plana je s stališča zdravja ljudi in oskrbe s pitno vodo sprejemljiv.

23. Zdravje ljudi in okolje Postopek: • Vsi postopki gredo po uradni poti: MOP-MZ-pregledovalec (ZZV, IVZ...)-MZ-MOP. • Če se v ocenjevanju verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana na okolje ugotovi, da vplivi na zdravje ljudi niso pomembni, se ustreznost okoljskega poročila z vidika naše pristojnosti sploh ne ugotavlja. • Če vsebinjenje utemeljeno ugotovi, da vplivi na zdravje ljudi niso pomembni, poglavje Zdravje ljudi in okolje sploh ni potrebno. • Če OP metodološko ni ustrezno (neustrezno izbrani, ovrednoteni in ocenjeni kazalci stanja okolja), se podrobnejša ustreznost OP sploh ne ugotavlja in se poročilo zavrne kot neustrezno. • V primeru, da je OP metodološko ustrezno, se preveri strokovna usklajenost z zakonskimi zahtevami. • V primeru, da OP metodološko ali strokovno ni ustrezno, si lahko izdelovalec pridobi razlago neposredno pri pregledovalcu poročila. • Usklajevanje je izjemoma možno na uradnem ali neformalnem sestanku na MZ, MOP ali pri izdelovalcu. • V zgornjem primeru mora izdelovalec OP nekaj dni pred sestankom poslati pregledovalcu pisne odgovore na pripombe v negativnem mnenju. • Po takšnem sestanku je možen neuradni pregled usklajenega OP. • Vendar je možen le en neuraden sestanek in neuraden pregled. V kolikor OP še vedno ni ustrezno, gre le to ponovno v uraden postopek. • Enako, kot je zgoraj opisan postopek za pregled OP, velja tudi za plan.