1 / 11

GRČIJA

GRČIJA. Anja Rudof , 7. b. PREBIVALCI: POVRŠINA: OBLIKA VLADAVINE: GLAVNO MESTO: VALUTA: NAJDALJŠA REKA: VERSTVA:. okoli 11 milijonov 131.940 km 2 demokratična republika Atene evro Marica, 450km 98% pravoslavcev, ostali so kristjani, muslimani in

jered
Download Presentation

GRČIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. GRČIJA Anja Rudof, 7. b

  2. PREBIVALCI: POVRŠINA: OBLIKA VLADAVINE: GLAVNO MESTO: VALUTA: NAJDALJŠA REKA: VERSTVA: okoli 11 milijonov 131.940 km2 demokratična republika Atene evro Marica, 450km 98% pravoslavcev, ostali so kristjani, muslimani in Judje. Osebna izkaznica

  3. Grčija, zgodovinsko Hellas, leži na JV Evrope. Na južnem koncu Balkanskega polotoka. Je obmorska država s številnimi otoki v Egejskem in Jonskem morju. Grčija predstavljala most med Evropo, Azijo in Afriko. LEGA

  4. RELIEF • Otočje KIKLADI v Egejskem morju so večinoma hriboviti otoki. Sestavljajo jih: Naksos (428 km²), Andros (380 km²), Paros (194 km²), Milos (151 km²), Ios (108 km²), Mikonos (86 km²) in Santorin (76 km²), ki je vulkanski otok. Grčija je gorata dežela. V notranjosti so strme, povečini neporaščene gorske verige. Največjo gorsko verigo predstavlja PINDSKO GOROVJEz najvišjim vrhom Smolikas (2637 m). To je mlado nagubano apneniško in flišno gorovje.

  5. RASTLINSTVO Rastlinstvo se spreminja z na nadmorsko višino: • od morske gladine do 460m rastejo pomaranče, olive, mandlji, granatne jabolka, fige, grozdje, tobak, bombaž. • od 460 do 1070m so gozdovi hrasta, kostanja in bora. • nad 1070m rastejo bukve in jelke.

  6. VODOVJE Grčija ni vodnata dežela. Rek nima veliko. Največje reke: • Marica, 450km • Struma, 430km • Vardar, 388km • Večinoma so reke kratke in hudourniške. • Imajo dežni rečni režim, za katerega je zaradi dežnih padavin značilen visok zimski vodostaj. • Večina voda se z močnim padcem prebija skozi globoke soteske in se že po kratkem teku izliva v morje. • Mnoge rečne struge se poleti posušijo. • Za promet reke niso pomembne, prav tako so le malo izkoriščene kot energetski viri.

  7. PREBIVALSTVO • Grčija ima 11 milijonov prebivalcev. • Poseljenost je redka: 79 preb./km². • Večina ljudi jih živi v kotlinah in ob obali. • Najbolj gosto naseljene so Atene. Prenaseljenost Aten je že dosegla kritično točko. • Hribovita notranjost in večina otokov je redko poseljena. Mlajši ljudje so se odselili v mesta ali v tujino, ostali so le starejši prebivalci. • Mestno prebivalstvo se vztrajno veča zaradi odseljevanja s podeželja. • Uradni jezik je novogrški, oziroma moderna grščina, ki izvira iz stare grščine in se razlikuje od nje po izgovorjavi.

  8. GOSPODARSTVO • Grčija je leta 1981 postala članica Evropske unije in je poleg Portugalske manj razvita članica. Njen domači bruto produkt na prebivalca znaša manj kot polovico evropskega povprečja. • Grčija uvaža nafto in njene proizvode, stroje, plovila, avtomobile, kemične izdelke in jeklo. • Izvaža pa industrijske izdelke, kemične izdelke, kovine, tobak, rozine, namizno grozdje, bombaž, vino, olivno olje in agrume. • Ima pa tudi 425.000 brezposelnih.

  9. Gospodarska kriza • Grčija velja za eno največjih poraženk svetovne gospodarske krize. Zaradi nerazumno velikega zadolževanja pred krizo se je država znašla tik pred bankrotom. • Pred najhujšim sta jo z novimi posojili rešili mednarodni denarni sklad in države evrskega območja. • V zameno za denarno pomoč je morala sprejeti številne varčevalne ukrepe, ki so med Grki naleteli na velik odpor. V državi se vrstijo stavke in protesti. Najradikalnejše skupine se spopadajo s policijo, zažigajo avtomobile in razbijajo izložbe.

  10. AKROPOLA Atenino svetišče Propileje Tempelj boginje Nike Svetišče Erehteion. DIONIZOVO gledališče Samostan DAFNI EPIDAUROS Stadion oz. gledališče OLIMP Zevsovo in Herino svetišče Mnogi turisti trdijo: “Kdor si grške znamenitosti ogleda enkrat, si zagotovo obljubi ponoven obisk.” Prepričajte se! Zanimivosti in značilnosti

  11. HVALA ZA POZORNOST! Literatura: Karel Natek, Marjeta Natek: Države sveta 2000, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000.

More Related