1 / 65

Osebnost

Osebnost. = razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. (Musek, 1993). Področja osebnostne strukture. Temperament (dednost) značilnosti čustvovanja in način vedenja

javan
Download Presentation

Osebnost

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Osebnost = razmeroma trajna in edinstvenacelota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. (Musek, 1993)

  2. Področja osebnostne strukture • Temperament (dednost) • značilnosti čustvovanja in način vedenja • živahnost, miroljubnost, hitre reakcije • Značaj (okolje) • celota motivacijskih, voljnih in etično moralnih • značilnosti • skromnost, poštenost, zahrbtnost, odgovornost Osebnost • Telesne značilnosti (zgradba, konstitucija) • višina • teža • tel. znač. posameznih tel. delov • Sposobnosti • telesne (hitrost, moč) • umske (inteligentnost, ustvarjalnost) • čutno-zaznavne

  3. Teorije osebnosti • znanstvena razlaga, ki povezuje spoznanja o osebnosti v celovit in koherenten (neprotisloven) sistem. S tem doseže tri za znanost pomembne cilje: razumevanje, napovedovanje in nadzor oz. nadzorovano spreminjanje. • Pregled teorij: učbenik, str. 148

  4. Strukturne (dispozicijske) teorije • Preučujejo strukturo, zgradbo osebnosti  osebnost je celota različnih lastnosti • Tipološke teorije • več osnovnih tipov osebnosti • vsak posameznik pripada nekemu tipu, stopnja izraženosti pri tem ni pomembna. • Dimenzionalne teorije • Lastnost = kontinuum med dvema skrajnostma (dimenzija)  lahko določimo stopnjo zastopanosti posamezne lastnosti • omogoča merjenje in primerjavo

  5. Tipološke teorije: Hipokrat-Galenova tipologija • 4 tipi temperamenta (lat. temperamentum = prava mešanica) glede na prevladujoč telesni sok • Bolj so sokovi v ravnovesju, bolj je uravnoteženo in zdravo ravnanje človeka • Prevlada enega soka kaže na bolezen Ni bila potrjena z raziskavami.

  6. Konstitucijska tipologija E. Kretschmerja • Nevropsihiater • Konstitucija določa temperament ali duševno motnjo • 3 tipi ljudi: piknični, atletski in astenični

  7. Piknična konstitucija: nižje postave, debelušni, roke in noge so nežne in suhe; velika okrogla glava, širok obraz. • Tip temperamenta: ciklotimija (čustvenost, praktičnost, ekstravertnost, čustvena nestabilnost • Duševna motnja: cikloidnost Veseli, dobrodušni debeluhi

  8. Astenična konstitucija: suhi, visoki, šibko mišičje rok in nog; dolg nos, majhna spodnja čeljust. • Tip temperamenta: shizotimija (introvertnost, občutljivost, idealizem, načelnost, hladnost, odmaknjenost) • Duševna motnja: shizoidnost • Atletski tip: krepko okostje, močno mišičje, široka ramena, krepek prsni koš, plosek trebuh. • Tip temperamenta: viskoznost (eksplozivnost, vztrajnost, zvestoba, zanesljivost, neprilagodljivost) • Duševna motnja: epileptoidnost

  9. Vrednotenje teorije • Sodobne raziskave ne potrjujejo povezanosti med telesnimi značilnostmi in duševnimi obolenji • Ni upošteval dejavnika starosti (shizofrenija – mlajši, starejši – piknična konstitucija, pogostejša depresivna psihoza) • Ni upošteval vpliva okolja (velike razlike med pripadniki različnih kultur) •  zanimiva, vendar neznanstvena in neuporabna teorija

  10. Kateri tip konstitucije prevladuje v tehnološko razvitih državah? • Ali lahko modne zapovedi vplivajo na prevladujoč tip konstitucije?

  11. Prednosti in pomanjkljivosti tipoloških teorij

  12. Dimenzionalne teorije – Eysenckova t. osebnostnih potez in dimenzij • Osebnost je celota, ki je sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti (potez) • Osebnostne poteze so temeljne in se ne spreminjajo • lahko so v različnih dimenzijah (močne, šibke)  razlike med posamezniki

  13. Temeljne osebnostne dimenzije • Introvertnost – ekstravertnost • Nevroticizem (čustvena labilnost) – čustvena stabilnost • Psihoticizem - nepsihoticizem

  14. Introvertnost - ekstravertnost • družabnost, živahnost, aktivnost, samogotovost, iskanje stimulacije, brezskrbnost in dominantnost • Najpomembnejši Eysenckov prispevek

  15. Nevroticizem (čustvena labilnost) – čustvena stabilnost

  16. Psihoticizem - nepsihoticizem

  17. Biološka osnova osebnosti • Osnova naše osebnosti je v veliki meri podedovana • Razlike v delovanju centralnega živčnega sistema  medosebne razlike

  18. Introvertnost – ekstravertnost: raven vzburjenosti možganske skorje (retikularna formacija) • Introverti: visoka vzburjenost • Ekstraverti: nizka vzburjenost

  19. Čustvena labilnost – stabilnost: občutljivost AŽS • Labilni: bolj občutljiv, vzburjenje traja dalj časa  psihosomatska obolenja so pogostejša • Stabilni: manj občutljiv, hitro se pomirijo

  20. Hierarhični model osebnostnih lastnosti • Od splošnih dimenzij k specifičnim • Temeljna dimenzija: ekstravertnost • Osebnostne poteze: živahnost, družabnost, aktivnost • Habitualne reakcije: tipični načini vedenja • Specifične reakcije: reakcije v določenih situacijah

  21. Povezanost s Hipokrat-Galenovo teorijo

  22. Vrednotenje teorije • Znanstven pristop: • Eksperimentalna metoda • Veljavni in zanesljivi vprašalniki osebnosti (EOV – Eysenckov osebnostni vprašalnik) • Faktorska analiza • Statistične podatke je treba interpretirati – subjektivnost • Osebnostne poteze se lahko spremenijo • Opisi in razlage so med sabo pomešani (prednost je predvsem v opisih)

  23. Psihoanalitične teorije osebnosti • Carl Gustav Jung • (1875-1961) • Erik Erikson • (1902-1994) • Sigmund Freud (1856-1939)

  24. Začela kot gibanje v 20. stoletju • Imela velik vpliv na psihologijo, psihoterapijo in druga področja življenja. • Tudi psihodinamične teorije: zavestne in nezavedne težnje so gibala duševnosti, ta pa je dinamično ravnovesje teh gibal.

  25. Psihoanaliza Sigmunda Freuda • Zavest je le ena izmed kvalitet duševnosti, na naše ravnanje delujejo tudi nezavedni motivi, hotenja… Zavedno Predzavestno (latentno prisotno v zavesti) Nezavedno (potlačene vsebine)

  26. Nezavedno • Nezavedne vsebine so aktivne in lahko prevladajo nad zavestnimi namerami. • Kažejo se v “spodrsljajih”: izpuščanje in pozabljanje imen, pozabljanje nalog, zamujanje, govorni spodrsljaji, nekaj napačno razumemo ali slišimo. • Vedno se kaže na površini – moramo analizirati.

  27. Struktura duševnosti (1923) zavest ID = ONO EGO = JAZ SUPEREGO = NADJAZ predzavestno potlačeno nezavedno

  28. ONO (ID): del naše osebnosti, ki mu pravimo tudi zbiralnik energije (nagonske, nevezane, čiste energije). Sestavljajo ga potlačene vsebine (za nas nesprejemljive in neprijetne). • deluje po načelu ugodja (išče takojšnjo zadovoljitev teženj ne glede na okoliščine in ne glede na ceno). • se razvije najprej

  29. NADJAZ (SUPEREGO):ponotranjene norme, vrednote. Je pretirano moralen. Bolj kot je strog (zahteva nemogoče) manj zadovoljstva, ugodja dopušča človeku. • Razvije se postopoma, je rezultat prve identifikacije s starši. • Opazuje jaz, mu zapoveduje, ga kritizira, mu grozi s kaznimi. • Kaže se kot kritika, občutki krivde, pozitivni vidik pa se kaže kot občutje odobravanja, ponosa.

  30. JAZ (EGO): • kadar se začne otrok srečevati z zahtevami okolice (analna faza razvoja). • Energijo za delovanje črpa iz onega. • Načelo ugodja  načelo realnosti (konflikt z onim). • Je deloma zavesten, nekatere pomembne funkcije jaza pa so nezavedne (obrambni mehanizmi). • Usklajuje zahteve onega z zahtevami zunanjega sveta in z zahtevami nadjaza. Včasih podleže onemu, včasih nadjazu, včasih realnosti.

  31. Faze psihoseksualnega razvoja • Psihično življenje obvladujeta eros (spolni nagon) in tanatos (nagon smrti, agresivni nagon) • Značilnosti posamezne faze so odvisne od izvora in oblike zadovoljitve libida (energija erosa)

  32. ORALNA FAZA (0 – 12/18 mes) • Prve zadovoljitve doživlja otrok prek ust (ko se hrani, grizlja, sesa). • Erogena cona so usta. Za to fazo je značilna simbioza z mamo (tesna telesna in duševna povezanost – stapljanje v celoto). • Spoznavanje sveta preko ust.

  33. ANALNA FAZA (2. leto) • Doživljanje ugodja se preusmeri na analne funkcije (izločanje in kontrola izločanja). • Erogena cona postane anus. • Sovpada s toaletnim treningom (predvsem v zahodni kulturi starši navajajo otroka na higieno). • Otrok se prvič sooča z zahtevami okolja.

  34. FALIČNA FAZA (3 – 5 let) • Libido se preusmeri k spolnim organom. • Otroka zanima vse kar je povezano z razliko med spoloma, rojevanjem otrok in spolnimi organi. • Pojavi se masturbacija. Seveda se ga ne smeš dotakniti! Svojega si si že odtrgala!

  35. Pojavi se ojdipov kompleks, ki se razrešuje v tej fazi. Razrešitev pomaga otroku, da gre iz simbioze z mamo. • Pojasnjuje temeljne mehanizme oblikovanja identitete (tudi spolne).

  36. Ko bom velik, se bom poročil z mamico!” pri kosilu vzklikne triletni Jan. Njegova starejša sestrica to pospremi z zbadljivim: “Janu se je zmešalo!”, mamica, ki jo očitno vse skupaj zelo zabava, pa nenavadnega snubca zavrne v smehu: “Ne moreš se poročiti z mamico. Kaj pa očka?” Nabriti fantič seveda takoj najde odgovor na izziv: “On bo takrat že star,” in nato s polnimi usti praženega krompirja, “... in bo umrl!” Tu se deček zdrzne – pretresen zaradi pomena svojih besed – in hitro hlastne: “No, mogoče pa ne bo mrtev, ampak se bom jaz raje poročil z Manco!” • Dečki: ženska je kastrirana – strah pred kastracijo zaradi ljubezni do mame (oče je tekmec)  deček opusti mati kot ljubezenski objekt, se identificira z očetom (razvoj nadjaza) in sprejme moško vlogo.

  37. Elektrin kompleks • Deklice: iz navezanosti na mater se mora preusmeriti k očetu kot objektu ljubezni  naleti na prepovedi očeta  prevzame žensko spolno vlogo in opusti očeta kot ljubezenski objekt.

  38. LATENCA (6 – 11 let) • Značilno je obdobje deseksualizacije in sublimacije libida (povezano z odpravo in izničenjem ojdipovega kompleksa) • oblikuje se nadjaz, • libido se usmeri k družbeno sprejemljivim in zaželenim dejavnostim (kaže se kot delavnost, marljivost, storilnost,…).

  39. GENITALNA FAZA (začne v puberteti) • Seksualne težnje se zopet pojavijo. • Posameznik v tej fazi preide od delnih zadovoljitev, ki so bile vezane na posamezne erogene cone, na celovito zadovoljevanje. • Glavni objekt libida ni več lastno telo (jaz), ampak partner. • Avtoerotizem in narcisizem se razrešita s heteroseksualnostjo ali homoseksualnostjo. • Posameznik je zdaj sposoben ljubezni in ustvarjalnega dela.

  40. Fiksacije • Zaradi premalo/preveč zahtev, omejitev staršev  pretirano/pomanjkljivo zadovoljevanje potreb na določeni stopnji • Oralna faza: grizenje nohtov, svinčnikov, kajenje, sesanje palca, pretirana ješčnost • Analna faza: pretirana rednost, natančnost, čistoča / neurejenost, nered, razsipnost

  41. Falična faza: pretirana nagnjenost k flirtanju, prodornosti, moči, samodokazovanju • Latenca: potlačeni seksualni impulzi, poistovetenost s staršem nasprotnega spola, težave pri heteroseksualnem prilagajanju

  42. Psihoanaliza • Začela kot klinična praksa. • Tehnika prostih asociacij: govorjenje o vem, kar osebi pade na pamet, še posebej o tistem, kar se ji zdi nepomembno ali nesmiselno • Analitik kot arheolog interpretacija • Psihonalitičen kavč

  43. Napišite eno ali več lastnosti, ki vas motijo pri drugih ljudeh. • To je vaša senca.

  44. Carl Gustav Jung: Analitična psihologija • Freudov učenec • Poglobil koncept nezavednega na individualno in kolektivno nezavedno • Tri plasti duševnosti: zavest (središče:jaz/ego) – individualno nezavedno – kolektivno nezavedno • Središče duševnosti = sebstvo (teži k razvoju in popolnosti, je globinski izvor osebnosti; v kolikšni meri se bo razvila, je odvisno od jaza)

  45. Individuacija • Razvoj osebnosti poteka v dveh velikih življenjskih obdobjih • 1. obdobje: do 40. leta • Postopno duševno dozorevanje • Vpliv zunanjega sveta • 2. obdobje: po 40. letu • Pravi razvoj duševnosti • Individuacija: proces notranje rasti, katere cilj je približevanje jaza sebstvu in njegovi celovitosti

  46. Nezavedno • Modrost, ki nam pomaga pri usmerjanju osebnostnega razvoja, če smo jo pripravljeni sprejeti • Individualno nezavedno: tvorijo ga vsebine, ki so bile preveč travmatične ali nesprejemljive za posameznika • Kolektivno nezavedno • Najgloblja in najtežje dostopna plast duševnosti • Arhetipi (praliki, prapodobe): kolektivni spomin človeštva, prirojeni in skupni vsem ljudem

  47. Arhetipi • So občečloveški simboli, ki se pojavljajo v vseh kulturah in v vsej zgodovini človeštva • Oblika podobe: modrijan, junak, mati zemlja, božanstvo, demon… • Oblika scene ali dejanja: rojstvo, ponovno rojstvo, pot v podzemlje • V pravljicah, mitih, legendah, ritualih, vizijah, religiji, umetniških delih • V vsakdanjem življenju, ko je zavestni nadzor zmanjšan (v sanjah, fantazijah, blodnjah, halucinacijah)

  48. Yoda: stari modrec Obe Wan Kenobe: dobri oče Lucas Skywalker: junak Darth Vader: zli duh

More Related