ZAPOSLITVENI CENTRI V SL0VENIJI Mag. Janez Vidmar Inštitut za rehabilitacijo, Ljubljana

1. ZAPOSLITVENI CENTRI V SL0VENIJIMag. Janez VidmarInštitut za rehabilitacijo, Ljubljana

2. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Pogled nazaj: • Razvojni projekti: 1995: CRI Celje – program socialne vključenosti 1996: Inštitut za rehabilitacijo – Vmesne delavnice 1998 dalje: Zavod za zaposlovanje: APZ programi socialne in delovne vključenosti

3. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Pogled nazaj 1998 dalje: Zavod za zaposlovanje: APZ - programi socialne in delovne vključenosti Populacija: dolgotrajno brezposelne osebe s težjo stopnjo zaposlitvene oviranosti Izvajalci: centri za poklicno rehabilitacijo, varstveno delovni centri, invalidska društva, zasebni neprofitni zavodi

4. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve 2004 – pilotski (eksperimentalni) projekt razvoja zaposlitvenih centrov 6 izvajalcev – eksperimentalno preverjanje pogojev za ustanavljanje in delovanje zaposlitvenih centrov, programske in finančne možnosti, potrebe po psihosocialnih programih

5. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Pravna osnova Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (43. člen) Zaposlovanje invalidov izključno na zaščitenih delovnih mestih – najmanj 5 zaščitenih delovnih mest Zagotavlja delo strokovnih delavcev in sodelavcev – mentorjev Zagotavlja delovne programe primerne delovnim potencialom zaposlenih Zagotavlja zaposlenim osebam redno delovno razmerje z minimalno plačo

6. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Strokovne predpostavke: Majhna, zaokrožena delovna celota Do 30 zaposlenih oseb z invalidnostjo Omogoča delovne in rehabilitacijske pogoje Možnost kvalitetne in pregledne komunikacijske strukture in sprotnega prepoznavanja in razreševanja problemov Učenje novih delovnih znanj in spretnosti po principih modeliranja

7. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Strokovne predpostavke: Sprotno, individualno in skupinsko spremljanje delovnih rezultatov Možnost prehodov v redno zaposlitev Zagotavljanje svetovalne pomoči Povezava z lokalno skupnostjo Zagotavljanje dopolnilnih programov (stanovanjske skupnosti, programi učenja socialnih spretnosti)

8. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Stanje v letu 2008: Ustanovljenih 18 zaposlitvenih centrov Zaposlenih preko 150 oseb s pravico do zaščitne zaposlitve (5 promil zaposlenih invalidov) Prevladujoča populacija: osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebe z motnjo v duševnem zdravju Omejene možnosti zaposlovanja: gibalno ovirane osebe, osebe s senzornimi motnjami, osebe z nezgodno možgansko poškodbo, osebe z avtizmom

9. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Ustanovitelji: Invalidsko podjetje : 7 Zavod: 4 Društva: 5 Fizična oseba: 2 Prevladujoči delovni programi: Lastni programi in trženje storitev z možnostjo uveljavljanja nadomestne kvote Lokalna skupnost zelo redko nastopa v vlogi naročnika storitev ali nudenja drugih oblik podpore (prostori). Pravice zaposlenih v zaščitni zaposlitvi: minimalna plača, povrnitev potnih stroškov, malica, regres Izjemoma: stimulacija, “božičnica”

10. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji POSLOVANJE ZAPOSLITVENI CENTRI DELUJEJJO NA TRGU POD ENAKIMI POGOJI KOT OBIČAJNE GOSPODARSKE DRUŽBE PRESEŽEK PRIHODKOV V CELOTI NAMENJAJO ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI FINANČNA SREDSTVA ZA DELOVANJE ZAPOSLITVENEGA CENTRA: SISTEMSKI VIRI: 60% - 70% AKTIVNI (LASTNI) VIRI: 30% - 40% Problem zagonskih sredstev in vzpodbud za tehnološki razvoj

11. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Izvajanje programa: v prostorih zaposlitvenega centra (večinoma najetih) z mentorjem - lastni program ali storitve, v zaključenih delovnih skupinah v rednih podjetjih z lastnim mentorjem (enklave ali integrirane oblike) - storitve Manjše delovne skupine ali individualno izvajanje nalog v realnem delovnem okolju – mentorstvo osebe iz podjetja in spremljanje strokovnih delavcev zaposlitvenega centra – storitve čiščenja ali urejanja okolja

12. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Povzetek Heterogena populacija: osebe s primarno nižjimi potenciali, osebe z naknadnim upadom funkcijskih zmožnosti, razlogi za znižano delovno učinkovitost so različni in kompleksni Osebe s primarno nižjimi potenciali sprejemajo možnost zaščitne zaposlitve bistveno bolj pozitivno Večina zaposlenih v zaščitni zaposlitvi ne izraža potrebe po pridobivanju dodatnih znanj (2/3), želijo si možnost učenja računalništva, 1/3 si želi usposabljanja iz dela, ki ga opravljajo. Zainteresirani so za možnost druženja in ekskurzij

13. Analiza delovanja zaposlitvenih centrov v Sloveniji Psihosocialna pomoč Če si želijo pomoč si jo želijo v individualni obliki – redko v skupini Mentorje velike večina ocenjuje kot zaupanja vredne osebe. Nanje se obračajo v seh težavah (v zvezi z delom, odnosih s sodelavci in tudi problemi osebne narave) Mentorji so ključne osebe v zaposlitvenem centru (delovno organizacijska in rehabilitacijska vloga)