KAKO JE INDUSTRIJSKI RAZVOJ VPLIVAL NA SLOVENSKE DEŽELE učb. str. 133-136

1. KAKO JE INDUSTRIJSKI RAZVOJ VPLIVAL NA SLOVENSKE DEŽELE učb. str. 133-136 Zakaj je bila gradnja železniške proge pomembna za slovenske dežele?

2. Okrepila se je industrializacija Ob koncu 19. stoletja se jeindustrija hitreje razvijala tudi na Slovenskem. Nastajati so začele velike delniške družbe (KID) in (TPD). Gradnja železniških prog Z južno železnico so se povezala večja industrijska središča na Slovenskem. Trst, narodnostno zelo pisano trgovsko mesto, je postal vodilno pristanišče (posodobljeno) v regiji. Blago je potovalo po Sueškem prekopu tudi na Vzhod. Ob tem se je okrepilo delavstvo. Pomanjkanje domačega kapitala • V glavnem je bil kapital tuj: avstrijski, nemški italijanski, francoski, češki… V slovenskih deželah se je začela pospešena industrializacija: • odpirali so kemične, prehrambene, tekstilne, usnjarske,tobačne tovarne, papirnice, steklarne, cementarne, • železarne: predelava železove rude, • premogovniki in rudniki, • razmah lesne industrije.

3. Okrepilo se je slovensko meščanstvo Širjenje industrializacije je povečalo število prebivalcev v slovenskih mestih, ki so bila manjša ali srednje velika. • Bogato meščanstvo. • Podjetniki, tovarnarji, obrtniki, trgovci, odvetniki, uradniki, inženirji, zdravniki. • V slovenskih mestih so živeli tudi Nemci, • Italijani, Judje (Štajerska, Prekmurje) … • Med seboj so govorili predvsem • nemško, a je večina znala (ali vsaj • razumela) tudi slovensko, saj so nižji • meščani in kmetje govorili slovensko.

4. Meščani • Prosti čas zahajali so v gostilne in kavarne, kjer so dopoldne pili kavo, jedli rogljičke in prebirali časopise. • Zelo obiskane so bile plesne in glasbene prireditve. V Narodnem domu in Deželnem gledališču v Ljubljani so prirejali veselice, gledališke igre in koncerte. • V Ljubljani je za shajališče nemškega meščanstva veljala Kazina, kjer so bile poleg gostilne in kavarne tudi čitalnica, dvorana in biljardna soba. Lepo vreme so meščani radi izkoristili za obisk parka (Tivoli) in za daljše izlete v okolico. Pot do parka, na kateri so meščani srečevali znance, se je imenovala promenada. Med počitnicami so odhajali na bazene, obiskovali so kopališča, letovišča, zdravilišča ali šli k rekam.

5. Propadal je slovenski kmet • Majhne posesti kmetom niso omogočale dovolj zaslužka. • Oderuštvo: Mnogi kmetje so si sposojali denar za visoke • obresti pri bogatih vaščanih: gostilničarjih, velikih kmetih, trgovcih. • Kmetija šla na boben, oderuh pa je zasegel njihovo posest. Pomoč kmetomso začeli organizirati slovenski politiki in duhovniki. • Težak položaj kmetov na Slovenskem so najprej delno omilile posojilnice, ki so kmetom in obrtnikom dajale ugodne kredite. Prve posojilnice je po nemškem vzoru organiziral liberalec Mihael Vošnjak. V okviru katoliškega tabora je posojilnice ustanovil Janez Evangelist Krek. • Po župnijah so duhovniki in katoliški politiki začeli ustanavljati kmečke zadruge (mlekarske vinarske, živinorejske…). Omogočale so prodajo in nakup pridelkov, hrane, surovin in semen. • Zadruge in posojilnice so: • omilile krizo slovenskega podeželja, • preprečevale nadaljnje propadanje kmetov, • omogočile so nastanek slovenskega kapitala.

6. Slovenci so množično odhajali v tujino Slovenski kmetje so iskali rešitev v selitvi s podeželja v mesta in tujino. Najprej so šli v industrijsko razvita in rudarska območja Avstrije in zahodne Evrope (Nemčija, Francija, Belgija…), nato v severno Ameriko. V novi domovini so se priseljenci pogosto naseljevali strnjeno skupaj. (Kalifornija Pensilvanija, Ohio, Illinois, Michigan …). Največje število slovenskih prebivalcev v tujini je imel Cleveland. • Glavni val izseljevanja (1880 -1914): • okoli 300.000, ⅓ prebivalcev. • Največ Slovencev se je preselilo v ZDA. • Okoli 10.000 Beneških Slovencev • se je izselilo v Argentino in Brazilijo. • Delali so v rudnikih in tovarnah. • Mnogi so ustvarili uspešna podjetja. Slovenski izseljenci v Trstu, pred odhodom v tujino (1905)

7. Narodna kulturaizseljencev v novi domovini: • glasbena, dramska, pevska, športna društva, • • izdajali so slovenske časopise in knjige • • središča narodnega delovanja so bili • slovenski domovi, • • ustanavljali so narodne podporne enote, • za pomoč ljudem v stiski ali bolnim. Slovenskim izseljencem so pomagali slovenski duhovniki, ki jih je katoliška Cerkev pošiljala v tujino. V ZDA so delovali tudi kot misijonarji med staroselci. Friderik Baraga (umrl 1868) je deloval v plemenu Očipvejci, (prvi slovar in slovnica). »V Ameriki mi gre vse vedno prav po sreči, zadovoljen sem, v vseh rečeh. Ni pa tukaj kakor je po Kranjskem, tu smo vsi enih misli in enega serca, suknje ne delajo nobene razlike v deželi zlate svobode. Stan s stanom se ne prepira, tudi ljudje raznih verstev žive med sabo v lepi zastopnosti.« (iz pisma misijonarja Alojzija Kastigarja, 1892) Dekleta in žene z Goriškega so se kot dojilje, sobarice, kuharice in varuške zaposlovale v Egiptu (aleksandrinke).

8. “Mirno, kakor smo odšli, tako mirno se ustavi brod onkraj in zdaj smo pravzaprav šele v New Yorku. Ker se vozimo, sprva ni mogoče mnogokaj videti. Le velikanski hrušč od neštetih vozov in cestnih železnic udarja na uho. Ljudje ne hodijo, ampak letajo, čutimo, da smo prišli v pravi človeški mravljinjak. Voz se ustavi pred hišo, na kateri beremo napis: “Glas naroda” in še nekaj manjših slovenskih napisov (op. Sedež slovenskega časopisa Glas naroda). Kakšen krik bi bil v Avstriji, če bi kdo napravil take napise v mestu, katerega prebivalci niso ravno izključno slovenske narodnosti! Anglež, Amerikanec se za take malenkosti ne briga in je tudi pravičen, da da vsakemu, kar mu gre.” (Odlomek iz knjige Jurija Trunka: Amerika in Amerikanci, povzeto po knjigi Marjana Drnovška: Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, 1998, str. 330) • Katero mesto je z ladje opazoval avtor besedila? • Kakšen vtis je naredilo nanj? • Kaj ga najbolj čudi? • Kaj meni o Američanih? “Hitrost pri poljedelstvu pospešajo v Ameriki mašine, kajti kmet tu izorje, vseje, povleče in pokosi ž njimi. Pokošnji povežejo žito v velike snope, zvozijo ga potem na velike kupe. Vse skupaj zvozivši začno zopet mlatiti z mašinami. Tako mašino vozijo iz 8 ali 10 konji po naselbah okrog, ter namlatijo na dan ž njo 500-600 mr. žita. Trava izraste celo do 4 čevljev visoka; kosijo tudi z mašinami in pokosijo na dan do 10 oralov. Sena ne suše, temuč kadar se samo posuši, kakor pri košnji obleži, zmečejo ga z grabljami na male kupčike, ter ga potem pri priložnosti k domu zvozijo na velike kupe /…/Posebno se ženske hočejo le vse po gosposko obnašati, pri vsakem delu se le zanašajo na može; na polje gredo redko. Da bi jih ne posnemale pridne naše Gorenjke.” (Odlomek iz pisma kmeta Andreja Resmana, ki ga je leta 1866 objavila Zgodnja danica. V: Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana 1998, str. 192) • Naštej razlike, ki jih pisec opaža med ameriškem in slovenskim kmetovanjem? • Katere stroje so uporabljali ameriški kmetje? • Kakšno mnenje je imel avtor o ameriških kmeticah?

9. “Bodite enkrat pošteni sami proti sebi. Zakaj podite svojo deco iz šole v klavirsko uro, iz klavirske ure v plesno, iz plesne v slikarsko in iz vseh v nervoznost? Ali to storite • res iz ljubezni do otrok? Ali ni morda malce samopašnosti roditeljev, ki hočejo imeti na vsak način izobražene, dobro vzgojene ali celo imenitne otroke? • Koliko otrok vidimo bledeti, ne vsled bolezni, ampak vsled blaznosti kratkoumne, nečimrne ljubezni staršev.” • (vir: H Schrieder, Pedagoški letopis, 1910, str. 75) • Kaj avtor v letopisu obsoja? • • O katerih otrocih teče beseda? • • V katere dejavnosti so bili vključeni otroci? • • Ali lahko zaznamo kakšno podobnost v ravnanju staršev v današnjem času? • 1857 83% • 1880 81% • 1890 76% • 1900 73% • 1910 67% • Delež kmečkega • prebivalstva na Slovenskem • • Za koliko je upadel delež • kmečkega prebivalstva od • leta 1858 do leta 1910? • • V katerem obdobju je delež • najbolj upadel? • Kam so šli kmetje? • • Kolikšen je delež kmetov • v Sloveniji danes? _ _ _ _ _ _ _ U TA _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

10. Morala in pravila obnašanja v družinskem krogu v luči meščanskih bontonov (objavljeno v reviji Zgodovina za vse, št. 1, 1999) • “Snaga, ki še posebej odseva iz stanovanja in pohištva, je eden glavnih pogojev za vsakega, ki se hoče ponašati z oliko.” • “Stanovanje naj bo zdravo, suho, zračno in gorko /…/. Začetek za mrčes je nesnaga, ki jo povzroča zanikrnost in nemarnost. Kjer je snaga doma, tam nima domovinske pravice ne molj, ne bolha, ne uš, ne posteljna stenica /…/.” • “Med jedjo ni dovoljeno preveč slišno srebati, ne hlastati, ne metati jedi takorekoč vase, ne pihati, ne sopsti ko meh, ne oblizovati žlice ali vilic, ne cmokati, ne škrtati ne hrustati. /…/ Juhe ne pospravite do kraja, ker nagniti krožnik- to je nedopustno.” • “Ne staršem ne otrokom ni dovoljeno sesti k mizi niti pri zajtrku napol opravljenim, /…/ neumitim in nepočesanim.” • Kakšna pravila obnašanja so veljala pri mizi? • Kaj pomeni, da nikomur ni bilo dovoljeno sesti k mizi “napol opravljeno”? • Zakaj je bila potrebna velika skrb za snago? • Katere so bile najpogostejše posledice nesnage v hiši? • Oblika pozdrava ob odhodu • Nadležna “domača žival” • Čistost • Odrasli, ki skrbijo za otroke • Čas za oddih • Slaba šolska ocena • Večje naselje • Nekdo ki ti veliko zaračuna • Oblika družabnosti • Prebivalec podeželja