Demografska kriza
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 21

Demografska kriza PowerPoint PPT Presentation


  • 96 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Demografska kriza. Dve plati svetovne demografske krize: (pre)visoka stopnja rodnosti v deželah Tretjega sveta, na drugi strani pa (pre)nizka stopnja rodnosti v razvitih zahodnih državah. EU skupaj 1,4 Velika Britanija 1,7 Grčija, Španija, Nemčija 1,3

Download Presentation

Demografska kriza

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Demografska kriza

Demografska kriza

Dve plati svetovne demografske krize:

(pre)visoka stopnja rodnosti v deelah Tretjega sveta, na drugi strani pa (pre)nizka stopnja rodnosti v razvitih zahodnih dravah.


Celovita stopnja rodnosti total fertility rate

EU skupaj 1,4

Velika Britanija 1,7

Grija, panija,

Nemija 1,3

Slovenija 1,26

Tretji svet skupaj 3,0

(brez Kitajske) 3,5

Nigerija 8,0

Celovita stopnja rodnosti (total fertility rate)


Slovenske razmere

Slovenske razmere

1980 1990 1995 2004 2005

SKUPAJ 29.902 22.368 18.980 17.961 18.157

deki 15.276 11.454 9.741 9.101 9.355

deklice 14.626 10.914 9.239 8.860 8.802

Povprena starost

matere ob rojstvu

vseh otrok 25,3 26,0 27,2 29,2 29,4

Povprena starost

matere ob rojstvu

prvega otroka 22,9 23,9 25,0 27,5 27,8

Celotna stopnja rodnosti 2,11 1,46 1,29 1,25 1,26


Dru bene posledice padajo e stopnje rodnosti

Drubene posledice padajoe stopnje rodnosti

  • Drastina sprememba populacijskih razmerij velika veina Zemljanov bo do leta 2050 ivela v deelah Tretjega sveta (nanje bo padel skoraj celoten dele poveanja svetovnega prebivalstva za 3 milijarde ljudi)

  • Populacija EU-ja se bo do leta 2050 skrila za 10 odstotkov, medtem ko bo vzhodna Evropa izgubila celo 22 odstotkov svoje populacije

  • Zaradi krenja prebivalstva bodo v razvitih zahodnih dravah prisiljeni delovno silo uvaati (skoraj vso poveanje britanske populacije do leta 2050, ocenjeno na 7 milijonov, bo lo na rova priseljencev in njihovih otrok)

  • Nevarnost izbruha kulturnih in verskih trenj in konfliktov med staroselci in priseljenci (omejena zmonost razvitih zahodnih drub, da absorbirajo, asimilirajo oz. integrirajo tolikno tevilo priseljencev)

  • Staranje prebivalstva (podrta razmerja med starostnimi kategorijami)

  • e tako preobremenjena zdravstveni in pokojninski sistem se bosta pod bremenom starajoega se prebivalstva sesedla

  • Cele gospodarske panoge bodo utrpele veliko kodo (vrtce in ole bodo zapirali, vzgojiteljice in uiteljice )


Vzroki za zmanj evanje tevila rojstev diagnoza shriverjeve

Vzroki za zmanjevanje tevila rojstev (diagnoza Shriverjeve)

Medicinski (dostopnost zanesljive in varne kontracepcije, nizka stopnja smrtnosti med novorojenki in otroci, odloeno starevstvo in s tem povezane teave z neplodnostjo,...

Ekonomski (visoka stopnja zaposlenosti med enskami, zvianje delea tudirajoih in podaljanje asa za tudij, draga banna posojila za nakup nepreminin in neurejen trg le-teh,)

Finanni (visoki stroki varstva, vzgoje in izobraevanja otrok, )

Kulturni (zmanjan vpliv cerkvenih ustanov na ivljenjske izbire, hedonizem, individualizem, prevlada zdaj-tukaj mentalitete, pojmovanje otrok kot finannega bremena, ne dolgorone nalobe,)

Filozofski/vredno(s)tni (prenos zanimanja s kolektivnega na individualno, z dosekov na izkunje/doivetja, z vrlin na osebno zadovoljstvo, s prihodnosti na sedanjost, z izpolnjevanja dolnosti na iskanje uitkov,)


Vzroki za zmanj evanje rojstev in odla anje z njimi strategija za dvig rodnosti

Vzroki za zmanjevanje rojstev in odlaanje z njimi (Strategija za dvig rodnosti)

(i) naraajoe izobraevanje ensk in ekonomska avtonomija ensk;

(ii) naraajoe in visoke potronike aspiracije, ki ustvarjajo potrebo po drugem dohodku v gospodinjstvih;

(iii) poveano vlaganje v razvoj kariere pri obeh spolih, v tandemu z naraajoo kompetitivnostjo na delovnem mestu;

(iv) stroki in dostopnost stanovanj, tako za mlade druine, kot za gospodinjstva v nadaljnjih fazah oblikovanja druine;

(v) porast postmaterialistinih vrednot, kot so samoaktualizacija, etina avtonomija, svoboda izbire, tolerantnost do nekonvencionalnosti;

(vi) veji poudarek na kvaliteti ivljenja s porastom nagnjenja za prosti as, zabavo;

(vii) umikanje od nepreklicnih obvez in elja po ohranjanju odprte prihodnosti;

(viii) naraajoa verjetnost loitve in zato bolj previdno vlaganje v lastno identiteto;

(ix) drubena norma majhne druine in pre-odgovornega starevstva.


Ali je z ivljenjem brez otrok kaj narobe ali mu kaj manjka

DA

(i) Zavestna odloitev za otroke je nesebino, odloitev proti njim pa sebino motivirana.

(ii) Za odloitev proti otrokom ni plemenitih, moralno pravilnih razlogov.

(iii) loveko ivljenje je brez izkunje rojstva in vzgoje otrok osiromaeno.

(iv) Z odloitvijo proti otrokom se prekrimo zoper dolnosti, ki jih imamo kot lani politine ali etnine skupnosti.

NE

(v) Nobenih reproduktivnih dolnosti nimamo, zgolj reproduktivne pravice in svoboine, zato se z odloitvijo proti otrokom zoper svoje dolnosti sploh prekriti ne moremo.

(vi) enske brez otrok lahko v ivljenju uresniujejo druge, enako pomembne interese, cilje in narte.

(vii) Pristna, dolgotrajna prijateljstva so moralno enakovredno nadomestilo za manjkajoo starevsko izkunjo.

Ali je z ivljenjem brez otrok kaj narobe, ali mu kaj manjka?


Paleta mo nih stali

Paleta monih stali

1a Odloitve, da ne bomo imeli otrok, eprav bi jih lahko imeli, ni mogoe moralno opraviiti.

1b Za odloitev proti otrokom ni dobrega moralnega razloga.

1c ivljenje brez otrok je moralno pomanjkljivo.

2a Odloitev, da ne bomo imeli otrok, eprav bi jih lahko imeli, je nepreudarna.

2b Odloitev proti otrokom je obalovanja vredna.

2c ivljenje brez otrok je (za tistega, ki to ivljenje ivi) slabe, manj izpolnjujoe, smiselno, kakovostno od ivljenja z otroki.


Reproduktivne pravice in dol nosti

Reproduktivne pravice in dolnosti

Ali imamo v sferi razmnoevanja samo pravice in svoboine ali obstajajo poleg teh tudi reproduktivne dolnosti (dolnost, da ustvarimo nova bitja, ali dolnost, da jih ustvarimo taka in ne drugana)?

Ali imamo pravico ustvarjati otroke, za katere bodo morali skrbeti drugi? Ali imamo pravico otroka ukrojiti po svojih eljah? Skratka, ali naj pravico do odloanja o rojstvu otrok razumemo kar se da iroko kot da ne zaobjema le pravice do odloanja o ali, kdaj, s kom in koliko otrok bomo imeli, temve tudi kakni ti otroci bodo ali restriktivno?

Teava: individualne reproduktivne odloitve imajo kumulativen uinek. e se vsak od nas odloi uveljaviti svojo pravico, da nima otrok, bo imelo to kumulativno skrajno nezaelene drubene posledice (glej zgoraj).


Demografska kriza

V Sloveniji takih dilem ni, ker drubene potrebe in individualne elje po raziskavah sode sovpadajo:

Za enostavno obnavljanje prebivalstva, ob sedanji ravni umrljivosti, bi morala enska v svoji rodni dobi v povpreju roditi 2,1 otroka (Malai, 2005, str.12). Zadnje raziskave s tega podroja pa kaejo, da si mladi v povpreju elijo 2,4 otroka (Ule, 2002). Ob aktualni stopnji rodnosti, ki je 1,26 otroka na ensko v rodno dobi, si tako Vlada RS kot celotna slovenska druba zastavi vpraanje, kako bo mogoe zmanjati ta razkorak med eljami in realnostjo, ter omogoiti mladim parom, da imajo toliko otrok, kot si jih elijo. (Strategija, str. 12)


Etika reproduktivnega nadzora

Etika reproduktivnega nadzora

Povsod nimajo take sree.

Drava lahko zasnuje in izvaja tako populacijsko strategijo ali demografsko politiko, ki bo od nje zahtevala, da dravljane dejavno sili rojevati otroke oz. odvraa od rojevanja.

Osnovno vpraanje etike reproduktivnega nadzora se glasi: kdaj, e sploh kdaj, sme drava/oblast omejiti reproduktivne pravice in svoboine svojih dravljanov? Kateri in kolikni posegi v reproduktivne odloitve dravljanov so vsaj v naelu moralno opraviljivi in kdaj, v katerih izjemnih okoliinah sme drava posei po njih?


Demografska kriza

Od drubeno kodljivega ravnanja (npr. kajenja ali konzumiranja pornografije) lahko oblast dravljane odvrne na dva osnovna naina:

(1) z njegovo neposredno zakonsko prepovedjo (prepoved oglaevanja tobanih izdelkov, prepoved kajenja na javnih mestih, prepoved proizvodnje, razpeevanja in prodaje pornografskih gradiv) ali pa

(2) z zmanjanjem njegove privlanosti (viji davki na tobane izdelke, s tem vija cena in teji dostop do cigaret; prostorska in asovna omejitev dostopa do pornografije, visoka obdavitev, drubena stigma,).

Do slednjega vodita dve poti: ljudi lahko za odloitev za otroke nagradi ali pa zaradi odloitve proti njim kaznuje.


Zadr ki do reproduktivnega nadzora

Zadrki do reproduktivnega nadzora

Dva slaba argumenta

(1) Poskusi vplivanja na (reproduktivne) odloitve in ravnanja drugih vedno pomenijo nedopusten poseg v avtonomijo (tj. svobodno odloitev) posameznikov.

(2) Reproduktivne odloitve in ravnanje sodijo v zasebno sfero vsakega posameznika, so njen najbolj intimni del, zato se ne bi smel vanje nihe vtikati.


Demografska kriza

Protiprimer tezi, da so nae reproduktivne pravice brezpogojne in neomejene: designer deafness ali namerno spoetje gluhega otroka. (Glej tudi Parfitov primer!)

Dileme: ali imajo gluhi stari pravico spoeti in roditi gluhega otroka? Ali imajo pravico do pomoi (uporabe metod umetne oploditve) pri uresniitvi takega narta? Ali pa bi morala drava take odloitve v imenu zaite najboljih otrokovih interesov z zakonom prepovedati? Ali bi z morebitno zakonsko prepovedjo namernega spoetja gluhih otrok drava nedopustno diskriminirala gluhe stare? Ali bi implicitno izrekla negativno vrednostno sodbo o ivljenju gluhih oseb?


Argument za tezo o diskriminaciji

Argument za tezo o diskriminaciji?

(1) Stari z neokvarjenim sluhom smejo splaviti (oz. izloiti) gluh zarodek.

(2) Gluhi stari ne smejo splaviti (oz. izloiti) zarodka z neokrnjenim sluhom.

(3) Gluhota je razmeroma zanemarljiva okvara oz. oblika prikrajanja.

(4) Za zakonsko prepoved spoetja gluhih otrok potemtakem ni nobenega tehtnega moralnega ali zakonskega razloga.

(5) Zakon torej gluhe stare obravnava kot drugorazredne dravljane oz. nedopustno diskriminira.


Demografska kriza

Kdaj posamezna reproduktivna odloitev sploh vsebuje skrito sporoilo ali vrednostno sodbo o spoetem ivljenju?

[A] decision expresses (or presupposes) a particular judgmentif and only if either, as amatter of psychological fact, one could only be motivated to make this decision if [one]ascribed to the judgementor one cannot rationally make the decision without believingwhat the judgment affirms. (Buchanan idr.)

Toda tudi e je res, da izjava Splavila sem A zaradi F. predpostavlja negativno sodbo o F (posredno pa tudi o vrednosti ivljenja bitja s to lastnostjo), pa iz izjave Spoela sem B zaradi G. ne moremo niesar sklepati ne o vrednosti B-jevega ivljenja ne o njenem viru, e najmanj pa, da vsa B-jeva vrednost izvira iz njegovega razmerja do G.


Ustvarjena gluhota

Ustvarjena gluhota

Nekaj dilem:

Kako huda okvara je gluhota? Ali so gluhi prikrajani za dovolj pomembno dobrino, da ta okvara prestavi njihovo ivljenje pod prag znosnosti oz. ga povsem razvrednoti?

Ali je spoetje in rojstvo gluhemu otroku res v kodo? (Parfitov problem ne-identitete kako naj ovrednotimo za nekoga kodljivo dejanje, brez katerega pa ta oseba sploh obstajala ne bi?) e ne, ali je lahko kljub temu narobe spoeti in roditi gluhega otroka, e bi lahko namesto njega spoeli in rodili otroka brez okvare sluha? (v tem primeru morajo obstajati nekodljiva napana dejanja ni vsako napano ravnanje (takno zato, ker je) za nekoga kodljivo)


Drugi problemati ni posegi v reproduktivne pravice in svobo ine

Drugi problematini posegi v reproduktivne pravice in svoboine

Prepoved uporabe metod OBMP (oploditve z biomedicinsko pomojo) za spoetje otroka samskim enskam ali homoseksualnim parom

Prepoved uporabe metod predrojstne diagnostike za izbiro otrokovega spola in nekaterih drugih znailnosti

Prisilna sterilizacija spolnih prestopnikov, duevno prizadetih,

Prepoved abortusa oz. razline ovire na poti do njega (obvezno posvetovanje, asovni roki,)

Plaljivost abortusa

Omejen dostop do kontracepcijskih sredstev

Prepoved uporabe oplojenih jajec (v postopku umetne oploditve ustvarjenih odvenih embrijev) brez soglasja obeh partnerjev

Predlogi za dodatno obdavitev zakonskih (in zunajzakonskih?) parov brez otrok


Demografska kriza

Poskuse oblasti, da bi vplivala na odloitve in ravnanje svojih dravljanov, je treba oceniti po treh merilih:

(1) Ali je deklariran cilj ukrepa morda kodljiv zame ali za druge? e da, ali njegovi dobrodejni uinki odtehtajo povzroeno kodo?

(2) Ali je morda kaj narobe z uporabljenimi sredstvi ali nainom, metodo vplivanja (ali skua, denimo, oblast moje vedenje spremeniti z gronjami ali uporabo sile?)?

(3) Ali je morda kaj sporno na samem odnosu med subjektom in objektom vplivanja?

Z vidika (1) do (3) bodo moralno najmanj sporni spodbujevalni ukrepi, s katerimi skua oblast zmanjati nosenost in starevstvo v kategoriji mladoletnih, neporoenih in revnih ensk (mladoletnika nosenost je namre manj kot optimalna z vidika tako otrokovih kot materinih interesov).


Ukrepi nadzora nad reprodukcijo

Ukrepi nadzora nad reprodukcijo


Demografska kriza

Predlagani ukrepi v Strategiji za dvig rodnosti


  • Login