To e toa kompjuter
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 51

[to e toa kompjuter ??? PowerPoint PPT Presentation


  • 88 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

[to e toa kompjuter ???. Kompjuter e ma{ina sozdadena od ~ovekot za obrabotka na podatoci i informacii. Osnovni komponenti na eden personalen kompjuter se:. ma{inski del (hardver) i programski del ( softver).

Download Presentation

[to e toa kompjuter ???

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


[to e toa kompjuter ???

Kompjuter e ma{ina sozdadena od ~ovekot za obrabotka na podatoci i informacii.


Osnovni komponenti na eden personalen kompjuter se:

  • ma{inski del

    (hardver) i

  • programski del

    ( softver).


Hardver na eden kompjuterski sistem go so~inuvaat ma{inite (kompjuterite), celata elektronska i druga fizi~ka oprema. Imeto e dobieno od angliskiot zbor hardware {to zna~i `elezarija.

Vsu{nost se ona {to vo kompjuterot mo`eme da go vidime i dopreme se vika hardver.

Za da mo`e hardverot da funkcionira potrebni mu se programi, dijagrami, upatstva za rabota.

Seto ova so zaedni~ko ime se narekuva softver.

Ednostavno, site programi {to gi izvr{uva kompjuterot se narekuvaat softver.


Softver ili programska oprema

Softver

Sistemski

softver

Aplikativen

(korisni~ki)

softver

Ima dva osnovni tipa na softver

Ni{to ne razbiram. Pa koja e razlikata pome|u sistemski i korisni~ki softver????

?

?

?


Moeto objasnuvawe e polesno.

Aplikativen softver– toa se programi koi gi sozdava ili koristi toj {to raboti na kompjuter za re{avawe na nekoj odreden problem ili zada~a. Tuga spa|aat :

grafi~kite programi (Photoshop, Paint)

programite za obrabotka na tekstovi (Word),

za tabelarno presmetuvawe (Excel) ,

Internet servisite (Internet Explorer).

Nemoj da zaboravi{ deka vo ovoj softver spa|aat i kompjuterskite igri.!!!

Toa e barem lesno!!

Sistemskiot softver go so~inuvaat programi koi go

upravuvaat i kontroliraat hardverot i ovozmo`uvaat koristewe na uredite.Tuka spa|a operativniot sistem, upravuva~kite programi (drajveri) i uslu`nite programi (NortonAntivirus, WinZip...)


Ne se sekiraj, ti sega zapo~nuva{ so izu~uvaweto na osnovnite kompjuterski termini. A sekoj po~etok e te`ok.

Pa, daaa?!?

Sega, jasno ti e????


Hardver


Osnovna {ema na personalen kompjuter

Vlezna

edinica

Centralna

edinica

Izlezna

edinica

Nadvore{na

memorija


5 ~as

Vlezni i izlezni edinici


Preku vleznite edinici korisnikot vo kompjuterot vnesuva podatoci, informacii, naredbi i sli~no.

Tastatura

Gluv~e(mouse)

Mikrofon

Digitalna

kamera

Skener

Xojstik

i volan


Tastaturata e vlezna edinica preku koja se zadavaat komandi i se vnesuvaat programi i podatoci


Gluv~eto e vlezna edinica koja slu`i za zadavawe komandi na kompjuterot.

Postojat 2 vida na gluv~iwa:

1.Mehani~ki gluv~iwa

(rabotat na princip na top~e)

2.Opti~ki gluv~iwa

(rabotat na princip na laserski detektor na dvi`ewe)


Mikrofonot e namenet za presnimuvawe na zvukot vo digitalna forma kon kompjuterot

!!!!


WEB kamera e mala kamera postavena na kompjuterot {to snima i gi prenesuva slikite vo kompjuter.


Digitalen fotoaparat

Digitalniot fotoaparat e aparat koj povrzan, gi prenesuva slikite na kompjuter. Mo`e i da snima kako kamera.


SKENERSkener e vlezna edinica za vnesuvawe sliki i tekst vo kompjuterot, od pe~aten materijal so digitalizacija. Goleminata im e razli~na: ra~nite skeneri imaat {iro~ina 10.5sm, dodeka flet-bed skenerite mo`e da skeniraat cela A4 stranica.


Xojstik i VolanXojstikot i volanot se uredi za upravuvawe i navigacija. Naj~esto se koristat za igrawe na kompjuter.


Preku Izleznite Edinici kompjuterot gi soop{tuva na korisnikot rezultatite od izvr{enata obrabotka. Pova`ni izlezni edinici se:

Monitor

Pe~ata~

Zvu~nici

Slu{alki


Monitorot e izlezna edinica koja slu`i za prika`uvawe grafi~ki prikaz na ona {to se procesira vo kompjuterot. Goleminata na ekranot ja izrazuvame so dol`inata na negovata dijagonala. Spored toa ima monitori od 15, 17,19, 21 do 28 in~i. Zavisno na koj na~in ja prika`uvaat slikata, postojat:CRT monitor za prikaz LCD Monitorot za prikaz koristi katodna cevka koristi te~ni kristali


Pe~ata~

Pe~ata~ot e izlezen ured so ~ija pomo{ grafi~ki na list pretstavuvame odreden dokument, crte`, slika, tekst i sli~no.


PLOTER

Ploter koristi perca vo boja i crta na hartija. Pe~ateweto e bavno, no se prepora~uva za pe~atewe na in`enerski crte`i.


Zvu~nicite se izlezni edinici nameneti za preslu{uvawe na zvucite od kompjuterot


Slu{alkite rabotat na ist princip kako i zvu~nicite so razlika vo goleminata i mo}nosta, a se koristat dokolku ne sakame da bideme tolku glasni, odnosno drugite prisutni da bidat po{tedeni od glasnata muzika.

Vo niven sklop ~esto e vgraden i mikrofon pa takvite slu{alki gi vbrojuvame vo vlezni izlezni uredi.


Edinicite preku koi se vnesuvaat vlezni podatoci i na koi se dobivaat izlezni podatoci se narekuvaat vlezno-izlezni edinici. Edna od najkoristenite e modemot.


Modemot e ured koj mora da go ima kompjuterot dokolku sakame da se priklu~ime na Internet.Ima dva tipa na modem: 1. vnatre{en h 2. nadvore{en ,


Nadvore{ni memorii


Zo{to e potrebna nadvore{nata memorija?

So isklu~uvaweto na kompjuterot se gubi vnatre{nata memorija pa poradi toa postoi potreba od nadvore{na memorija. Naj~esti nadvore{ni memorii se:

Magneten disk (tvrd disk-hard disk)

Magnetna disketa (Floppy)

Kompakt disk (CD)


Magneten disk( hard disk)

Magnetniot disk e mnogu va`en iinteresen del od kompjuterot, smesten vo centralnata edinica.

[to e toa hard disk?

Hard disk e ured koj zapi{uva i ~ita podatoci. Sekoj kompjuter denes ima barem eden hard disk, na koj se zapi{ani site podatoci neophodni za podignuvawe na sistemot na kompjuterot kako na pr. operativen sistem.


Magnetniot disk se sostoi od edna ili pove}e metalni ili }erami~ki kru`ni plo~i pricvrsteni na zaedni~ka oska okolu koja rotiraat. Zatoa se narekuva i tvrd disk. Sekoja plo~a e prema~kana so magneten materijal debel samo nekolku mikrona, a nad nego se nanesuva za{titen sloj.


Denes vo upotrebа se i prenoslivitehard diskovi koi mnogu jaolesnuvaat rabotata (USB hard disk).


Magnetna disketa (floppy)


Disketa (floppy disk) e ured za skladirawe na podatocite. Se sostoi od tenka kru`na plo~a, napravena od plasti~na masa prema~kana so tenok sloj magneten materijal, trajno zatvorena vo za{titen plik od plastika, vo oblik na kvadrat.


Za ~itawe i zapi{uvawe na disketata se koristi disketna edinica (floppy disk drive) ili skrateno FDD.


Disketata se stava vo vlezniot faks

na disketnata edinica


Kompakt disk (CD)


Kompakt Disk (CD)

Vo izminative nekolku godini CD-ROM (Compact Disc Read Only Memory) stana nezamenliva komponenta koja se nao|a vo sekoj personalen smeta~.

Kompakt disk e nadvore{na memorija na koja se smesteni golemi koli~estva podatoci. Mo`at da sodr`at celi enciklopedii, atlasi, re~nici i sl.


Kakvi vidovi diskovi postojat?

Postojat pove}e vidovi diskovi:

CD-ROM (Compact Disk- Read Only Mamory), od koi mo`e samo da se ~itaat fabri~ki zapi{anite podatoci

CD-R (CD recordable), na koi korisnikot mo`e da zapi{e svoi podatoci

CD-RW (CD ReWritable), na koi mo`e da se zapi{uvaat i bri{at podatoci pove}e pati.

DVD diskovi (Digital Video Disk) koi ~esto imaat raznovidni boi na opa~inata) i toa:

DVD-ROM

DVD-R

DVD-RW


Kakvi vidovi ~ita~i postojat?

1.CD-R ~ita~i koi dozvoluvaat samo ~itawe na podatocite od diskot

2. CD-RW~ita~i koi dozvoluvaat ~itawe i zapi{uvawe podatoci na diskot (poznati kako re`a~i)

3. DVD~ita~i koi dozvoluvaat ~itawe i na CD-ROM i na DVD diskovi

4. Combo - kombinacija na DVD i CD –RW ~ita~


Centralnata edinica e smestena vo ku}i{teto.Toa pretstavuva eden vid na metalna kutija (ponekoga{ e od cvrsta plastika) ~ija cel e da ja za{titi centralnata edinica od nadvore{ni, mehani~ki vlijanija.


Mati~nata plo~a e osnovniot del na centralnata edinica

Na nea se nao|aat drugite elementi kako {to se: procesorot, grafi~kata karti~ka, zvu~nata karti~ka, ROM-ot i RAM-ot, vnatre{niot modem i dr. Site drugi elementi na personalniot kompjuter se priklu~eni, no ne le`at na nea.


Na mati~nata plo~a se pricvrsteni procesorot i vnatre{nata memorija kako i priklu~oci za povrzuvawe na drugi elementi i uredi.

Procesorot za kompjuterot e isto {to i motorot za avtomobilot. Toj e srce i du{a na kompjuterot: Toj gi prima naredbite zadadeni od vleznite edinici, gi prepoznava, gi obrabotuva, a potoa pra}a soodvetni naredbi do izleznite edinici, so {to se izvr{ila dadenata naredba.Glavno ja odlu~uva i cenata na sistemot: kolku ponov i pomo}en procesor, tolku poskap }e bide kompjuterot.

Ventilator i ladilnik na procesorot

Podno`je


Roditelite na Ivan mu kupile kompjuter. Toj, osven {to saka da crta i igra igri, saka da pi{uva i prikazni, bidej}i saka da stane filmski scenarist. Da vidime kako, koga Ivan ne{to }e ot~uka na tastaturata, tie bukvi se pojavuvaat na monitorot.

Eden primer kako raboti procesorot

Prvo, Ivan pritiska na nekoj taster na koj e ispi{ana bukva, da re~eme A.

Tastaturata mu ispra}a signal na procesorot deka e pritisnata bukvata A. Procesorot go prima i zapo~nuva so obrabotka.

Po obrabotkata na signalot, procesorot i pra}a drug signal na grafi~kata karta. Sega, taa mu ispra}a signal na monitorot da ja iscrta bukvata A.

Na monitorot se iscrtuva bukvata A.

I taka sekojpat koga Ivan ke pritisne nekoj taster za da ne{to napi{e.


Ne zaboravajte deka funkcija na procesorot ne e samo prethodno navedeniot primer. Pri svojata rabota procesorot mo`e da re{ava mnogu te{ki zada~i, da presmetuva so golemi broevi, da obrabotuva ogromen broj podatoci!!!

Ako podetalno ve interesira rabotata na procesorot ...


A sega malku za memoriite


Vnatre{na

memorija

ROM

(Read Only Memory)

RAM

(Random Access Memory)

Ima dva tipa memorija: vnatre{na i nadvore{na. Na ovoj ~as }e u~ime za vnatre{nata memorija


Vo ROM memorijata ne mo`e da se zapi{uva, od nea samo se ~ita. Vo nea se nao|aat trajnite podatoci i programi.

RAM memorijata ne samo {to mo`eme da ja ~itame, tuku vo nea mo`eme da zapi{eme se {to sakame. Taa se gubi po isklu~uvaweto na kompjuterot.


Glavata mi e prepolna so novi informacii. A da videv kako izgledaat tie memorii.


RAM

memorija


memorija

ROM


KRAJ

Prezentacijata ja podgotvi:

Obu~uva~ po informatika i kompjuterska tehnika

Darko Spasev


  • Login