To e toa kompjuter
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 51

[to e toa kompjuter ??? PowerPoint PPT Presentation


  • 76 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

[to e toa kompjuter ???. Kompjuter e ma{ina sozdadena od ~ovekot za obrabotka na podatoci i informacii. Osnovni komponenti na eden personalen kompjuter se:. ma{inski del (hardver) i programski del ( softver).

Download Presentation

[to e toa kompjuter ???

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


To e toa kompjuter

[to e toa kompjuter ???

Kompjuter e ma{ina sozdadena od ~ovekot za obrabotka na podatoci i informacii.


To e toa kompjuter

Osnovni komponenti na eden personalen kompjuter se:

  • ma{inski del

    (hardver) i

  • programski del

    ( softver).


To e toa kompjuter

Hardver na eden kompjuterski sistem go so~inuvaat ma{inite (kompjuterite), celata elektronska i druga fizi~ka oprema. Imeto e dobieno od angliskiot zbor hardware {to zna~i `elezarija.

Vsu{nost se ona {to vo kompjuterot mo`eme da go vidime i dopreme se vika hardver.

Za da mo`e hardverot da funkcionira potrebni mu se programi, dijagrami, upatstva za rabota.

Seto ova so zaedni~ko ime se narekuva softver.

Ednostavno, site programi {to gi izvr{uva kompjuterot se narekuvaat softver.


Softver ili programska oprema

Softver ili programska oprema

Softver

Sistemski

softver

Aplikativen

(korisni~ki)

softver

Ima dva osnovni tipa na softver

Ni{to ne razbiram. Pa koja e razlikata pome|u sistemski i korisni~ki softver????

?

?

?


To e toa kompjuter

Moeto objasnuvawe e polesno.

Aplikativen softver– toa se programi koi gi sozdava ili koristi toj {to raboti na kompjuter za re{avawe na nekoj odreden problem ili zada~a. Tuga spa|aat :

grafi~kite programi (Photoshop, Paint)

programite za obrabotka na tekstovi (Word),

za tabelarno presmetuvawe (Excel) ,

Internet servisite (Internet Explorer).

Nemoj da zaboravi{ deka vo ovoj softver spa|aat i kompjuterskite igri.!!!

Toa e barem lesno!!

Sistemskiot softver go so~inuvaat programi koi go

upravuvaat i kontroliraat hardverot i ovozmo`uvaat koristewe na uredite.Tuka spa|a operativniot sistem, upravuva~kite programi (drajveri) i uslu`nite programi (NortonAntivirus, WinZip...)


To e toa kompjuter

Ne se sekiraj, ti sega zapo~nuva{ so izu~uvaweto na osnovnite kompjuterski termini. A sekoj po~etok e te`ok.

Pa, daaa?!?

Sega, jasno ti e????


Hardver

Hardver


To e toa kompjuter

Osnovna {ema na personalen kompjuter

Vlezna

edinica

Centralna

edinica

Izlezna

edinica

Nadvore{na

memorija


To e toa kompjuter

5 ~as

Vlezni i izlezni edinici


Preku vleznite edinici korisnikot vo kompjuterot vnesuva podatoci informacii naredbi i sli no

Preku vleznite edinici korisnikot vo kompjuterot vnesuva podatoci, informacii, naredbi i sli~no.

Tastatura

Gluv~e(mouse)

Mikrofon

Digitalna

kamera

Skener

Xojstik

i volan


Tastaturata e vlezna edinica preku koja se zadavaat komandi i se vnesuvaat programi i podatoci

Tastaturata e vlezna edinica preku koja se zadavaat komandi i se vnesuvaat programi i podatoci


Gluv eto e vlezna edinica koja slu i za zadavawe komandi na kompjuterot

Gluv~eto e vlezna edinica koja slu`i za zadavawe komandi na kompjuterot.

Postojat 2 vida na gluv~iwa:

1.Mehani~ki gluv~iwa

(rabotat na princip na top~e)

2.Opti~ki gluv~iwa

(rabotat na princip na laserski detektor na dvi`ewe)


Mikrofonot e namenet za presnimuvawe na zvukot vo digitalna forma kon kompjuterot

Mikrofonot e namenet za presnimuvawe na zvukot vo digitalna forma kon kompjuterot

!!!!


Web kamera e mala kamera postavena na kompjuterot to snima i gi prenesuva slikite vo kompjuter

WEB kamera e mala kamera postavena na kompjuterot {to snima i gi prenesuva slikite vo kompjuter.


Digitalen fotoaparat

Digitalen fotoaparat

Digitalniot fotoaparat e aparat koj povrzan, gi prenesuva slikite na kompjuter. Mo`e i da snima kako kamera.


To e toa kompjuter

SKENERSkener e vlezna edinica za vnesuvawe sliki i tekst vo kompjuterot, od pe~aten materijal so digitalizacija. Goleminata im e razli~na: ra~nite skeneri imaat {iro~ina 10.5sm, dodeka flet-bed skenerite mo`e da skeniraat cela A4 stranica.


To e toa kompjuter

Xojstik i VolanXojstikot i volanot se uredi za upravuvawe i navigacija. Naj~esto se koristat za igrawe na kompjuter.


To e toa kompjuter

Preku Izleznite Edinici kompjuterot gi soop{tuva na korisnikot rezultatite od izvr{enata obrabotka. Pova`ni izlezni edinici se:

Monitor

Pe~ata~

Zvu~nici

Slu{alki


To e toa kompjuter

Monitorot e izlezna edinica koja slu`i za prika`uvawe grafi~ki prikaz na ona {to se procesira vo kompjuterot. Goleminata na ekranot ja izrazuvame so dol`inata na negovata dijagonala. Spored toa ima monitori od 15, 17,19, 21 do 28 in~i. Zavisno na koj na~in ja prika`uvaat slikata, postojat:CRT monitor za prikaz LCD Monitorot za prikaz koristi katodna cevka koristi te~ni kristali


Pe ata

Pe~ata~

Pe~ata~ot e izlezen ured so ~ija pomo{ grafi~ki na list pretstavuvame odreden dokument, crte`, slika, tekst i sli~no.


Ploter

PLOTER

Ploter koristi perca vo boja i crta na hartija. Pe~ateweto e bavno, no se prepora~uva za pe~atewe na in`enerski crte`i.


Zvu nicite se izlezni edinici nameneti za preslu uvawe na zvucite od kompjuterot

Zvu~nicite se izlezni edinici nameneti za preslu{uvawe na zvucite od kompjuterot


Vo niven sklop esto e vgraden i mikrofon pa takvite slu alki gi vbrojuvame vo vlezni izlezni uredi

Slu{alkite rabotat na ist princip kako i zvu~nicite so razlika vo goleminata i mo}nosta, a se koristat dokolku ne sakame da bideme tolku glasni, odnosno drugite prisutni da bidat po{tedeni od glasnata muzika.

Vo niven sklop ~esto e vgraden i mikrofon pa takvite slu{alki gi vbrojuvame vo vlezni izlezni uredi.


To e toa kompjuter

Edinicite preku koi se vnesuvaat vlezni podatoci i na koi se dobivaat izlezni podatoci se narekuvaat vlezno-izlezni edinici. Edna od najkoristenite e modemot.


To e toa kompjuter

Modemot e ured koj mora da go ima kompjuterot dokolku sakame da se priklu~ime na Internet.Ima dva tipa na modem: 1. vnatre{en h 2. nadvore{en ,


To e toa kompjuter

Nadvore{ni memorii


Zo to e potrebna nadvore nata memorija

Zo{to e potrebna nadvore{nata memorija?

So isklu~uvaweto na kompjuterot se gubi vnatre{nata memorija pa poradi toa postoi potreba od nadvore{na memorija. Naj~esti nadvore{ni memorii se:

Magneten disk (tvrd disk-hard disk)

Magnetna disketa (Floppy)

Kompakt disk (CD)


Magneten disk hard disk

Magneten disk( hard disk)

Magnetniot disk e mnogu va`en iinteresen del od kompjuterot, smesten vo centralnata edinica.

[to e toa hard disk?

Hard disk e ured koj zapi{uva i ~ita podatoci. Sekoj kompjuter denes ima barem eden hard disk, na koj se zapi{ani site podatoci neophodni za podignuvawe na sistemot na kompjuterot kako na pr. operativen sistem.


To e toa kompjuter

Magnetniot disk se sostoi od edna ili pove}e metalni ili }erami~ki kru`ni plo~i pricvrsteni na zaedni~ka oska okolu koja rotiraat. Zatoa se narekuva i tvrd disk. Sekoja plo~a e prema~kana so magneten materijal debel samo nekolku mikrona, a nad nego se nanesuva za{titen sloj.


To e toa kompjuter

Denes vo upotrebа se i prenoslivitehard diskovi koi mnogu jaolesnuvaat rabotata (USB hard disk).


Magnetna disketa floppy

Magnetna disketa (floppy)


To e toa kompjuter

Disketa (floppy disk) e ured za skladirawe na podatocite. Se sostoi od tenka kru`na plo~a, napravena od plasti~na masa prema~kana so tenok sloj magneten materijal, trajno zatvorena vo za{titen plik od plastika, vo oblik na kvadrat.


To e toa kompjuter

Za ~itawe i zapi{uvawe na disketata se koristi disketna edinica (floppy disk drive) ili skrateno FDD.


To e toa kompjuter

Disketata se stava vo vlezniot faks

na disketnata edinica


To e toa kompjuter

Kompakt disk (CD)


Kompakt disk cd

Kompakt Disk (CD)

Vo izminative nekolku godini CD-ROM (Compact Disc Read Only Memory) stana nezamenliva komponenta koja se nao|a vo sekoj personalen smeta~.

Kompakt disk e nadvore{na memorija na koja se smesteni golemi koli~estva podatoci. Mo`at da sodr`at celi enciklopedii, atlasi, re~nici i sl.


Kakvi vidovi diskovi postojat

Kakvi vidovi diskovi postojat?

Postojat pove}e vidovi diskovi:

CD-ROM (Compact Disk- Read Only Mamory), od koi mo`e samo da se ~itaat fabri~ki zapi{anite podatoci

CD-R (CD recordable), na koi korisnikot mo`e da zapi{e svoi podatoci

CD-RW (CD ReWritable), na koi mo`e da se zapi{uvaat i bri{at podatoci pove}e pati.

DVD diskovi (Digital Video Disk) koi ~esto imaat raznovidni boi na opa~inata) i toa:

DVD-ROM

DVD-R

DVD-RW


Kakvi vidovi ita i postojat

Kakvi vidovi ~ita~i postojat?

1.CD-R ~ita~i koi dozvoluvaat samo ~itawe na podatocite od diskot

2. CD-RW~ita~i koi dozvoluvaat ~itawe i zapi{uvawe podatoci na diskot (poznati kako re`a~i)

3. DVD~ita~i koi dozvoluvaat ~itawe i na CD-ROM i na DVD diskovi

4. Combo - kombinacija na DVD i CD –RW ~ita~


To e toa kompjuter

Centralnata edinica e smestena vo ku}i{teto.Toa pretstavuva eden vid na metalna kutija (ponekoga{ e od cvrsta plastika) ~ija cel e da ja za{titi centralnata edinica od nadvore{ni, mehani~ki vlijanija.


To e toa kompjuter

Mati~nata plo~a e osnovniot del na centralnata edinica

Na nea se nao|aat drugite elementi kako {to se: procesorot, grafi~kata karti~ka, zvu~nata karti~ka, ROM-ot i RAM-ot, vnatre{niot modem i dr. Site drugi elementi na personalniot kompjuter se priklu~eni, no ne le`at na nea.


To e toa kompjuter

Na mati~nata plo~a se pricvrsteni procesorot i vnatre{nata memorija kako i priklu~oci za povrzuvawe na drugi elementi i uredi.

Procesorot za kompjuterot e isto {to i motorot za avtomobilot. Toj e srce i du{a na kompjuterot: Toj gi prima naredbite zadadeni od vleznite edinici, gi prepoznava, gi obrabotuva, a potoa pra}a soodvetni naredbi do izleznite edinici, so {to se izvr{ila dadenata naredba.Glavno ja odlu~uva i cenata na sistemot: kolku ponov i pomo}en procesor, tolku poskap }e bide kompjuterot.

Ventilator i ladilnik na procesorot

Podno`je


To e toa kompjuter

Roditelite na Ivan mu kupile kompjuter. Toj, osven {to saka da crta i igra igri, saka da pi{uva i prikazni, bidej}i saka da stane filmski scenarist. Da vidime kako, koga Ivan ne{to }e ot~uka na tastaturata, tie bukvi se pojavuvaat na monitorot.

Eden primer kako raboti procesorot

Prvo, Ivan pritiska na nekoj taster na koj e ispi{ana bukva, da re~eme A.

Tastaturata mu ispra}a signal na procesorot deka e pritisnata bukvata A. Procesorot go prima i zapo~nuva so obrabotka.

Po obrabotkata na signalot, procesorot i pra}a drug signal na grafi~kata karta. Sega, taa mu ispra}a signal na monitorot da ja iscrta bukvata A.

Na monitorot se iscrtuva bukvata A.

I taka sekojpat koga Ivan ke pritisne nekoj taster za da ne{to napi{e.


To e toa kompjuter

Ne zaboravajte deka funkcija na procesorot ne e samo prethodno navedeniot primer. Pri svojata rabota procesorot mo`e da re{ava mnogu te{ki zada~i, da presmetuva so golemi broevi, da obrabotuva ogromen broj podatoci!!!

Ako podetalno ve interesira rabotata na procesorot ...


A sega malku za memoriite

A sega malku za memoriite


To e toa kompjuter

Vnatre{na

memorija

ROM

(Read Only Memory)

RAM

(Random Access Memory)

Ima dva tipa memorija: vnatre{na i nadvore{na. Na ovoj ~as }e u~ime za vnatre{nata memorija


To e toa kompjuter

Vo ROM memorijata ne mo`e da se zapi{uva, od nea samo se ~ita. Vo nea se nao|aat trajnite podatoci i programi.

RAM memorijata ne samo {to mo`eme da ja ~itame, tuku vo nea mo`eme da zapi{eme se {to sakame. Taa se gubi po isklu~uvaweto na kompjuterot.


To e toa kompjuter

Glavata mi e prepolna so novi informacii. A da videv kako izgledaat tie memorii.


To e toa kompjuter

RAM

memorija


To e toa kompjuter

memorija

ROM


To e toa kompjuter

KRAJ

Prezentacijata ja podgotvi:

Obu~uva~ po informatika i kompjuterska tehnika

Darko Spasev


  • Login