1 / 13

FOSILI - OKAMNINE

FOSILI - OKAMNINE. OKAMNELE PRIČE PRETEKLOSTI. Soraja Žerjal Gvardjančič april 2002. KAJ SO FOSILI?. KAJ NAM POVEDO FOSILI?. KAKO NASTANEJO FOSILI?. ZANIMIVOSTI. KAJ VSE SO LAHKO FOSILI?. KAKO UGOTAVLJAMO STAROST FOSILOV?. KAJ JE OKAMNINA?.

hagen
Download Presentation

FOSILI - OKAMNINE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. FOSILI - OKAMNINE OKAMNELE PRIČE PRETEKLOSTI Soraja Žerjal Gvardjančič april 2002

  2. KAJ SO FOSILI? KAJ NAM POVEDO FOSILI? KAKO NASTANEJO FOSILI? ZANIMIVOSTI KAJ VSE SO LAHKO FOSILI? KAKO UGOTAVLJAMO STAROST FOSILOV?

  3. KAJ JE OKAMNINA? Okamnine so ostanki raznovrstnih organizmov, ki so v različnih obdobjih v preteklosti živeli na zemlji. Okamninam pravimo tudi fosili. Izraz fosil izhaja iz latinske besede fossilis, kar pomeni izkopanina ali nekaj, kar je izkopano iz zemlje.

  4. KAJ NAM POVEDO FOSILI? Pripovedujejo nam o razvoju življenja. Če ne bi našli okamnelih ostankov kosti dinozavrov, si ne bi nikoli predstavljali, da so pred več kot 150 milijoni let na Zemlji živele takšne živali. Oblika zob nam pove, s čim se je žival hranila. Rastlinski fosili povedo nekaj o podnebju v času, ko so te rastline še živele. . Z okamninami lahko ugotavljamo, v katerem zemeljskem obdobju so se razvili določeni organizmi ter kako so se skozi čas spreminjali. Odtisi nog kažejo, kako se je žival premikala. Kosti nam povedo marsikaj. Oblika sklepa kaže, katere gibe je žival lahko naredila.

  5. KAJ VSE SO LAHKO FOSILI? Okamnine ali fosili so lahko kakršne koli sledi ali ostanki organizmov, ki so izumrli, v kateremkoli materialu. Največkrat se ohranijo trdi deli organizmov, kot so: kosti, zobje, lupine ali oleseneli deli rastlin. Premog je fosilni ostanek rastlin. Od rastlin se največkrat ohranijo trdi, oleseneli deli, ali pa odtisi listov Lahko so odtisistopal v blatu, sledovi ugriza, okamneli iztrebki ali celo jajca; Tudi zmrznjeni organizmi so fosili. V Sibiriji so našli v ledenem bloku zamrznjenega mamuta. Lahko so žuželke zalite v smolo takratnih iglavcev. Tej smoli pravimo jantar. V puščavskem pesku se ohranijo izsušeni organizmi, ki jim pravimo mumije.

  6. KAKO NASTANEJO FOSILI? Primer nastajanja okamnine Da se nek organizem ohrani kot fosil, mora biti takoj po smrti pokrit z neko snovjo, ki prepreči dostop zraka in s tem njegov razkroj. Plazilčevo truplo leži na tleh. Plitvi tokovi naplavijo usedline, ki hitro prekrijejo truplo. Globoko pod zemljo je ležalo milijone let. V milijonih let se usedline okoli kosti spremenijo v kamen, kemične snovi v njem pa kosti spremenijo v okamnino. Okamnelo okostje ostane v kamnini ali pa se prikaže na površju.

  7. KAKO UGOTAVLJAMO STAROST FOSILOV? Starost fosilov najbolj natančno določimo s pomočjo naravne radioaktivnosti kamnin. Določanje starosti z rdioaktivnim ogljikom C 12 1. C 14 Ogljik obstaja v naravi v dveh oblikah. Prevladuje C 12, ki je stabilen in radioaktivni C 14, ki ga je zelo malo in je nestabilen. Rastlina sprejme iz zraka CO2 in ga vgradi v organske snovi. Živali, ki se hranijo z rastlinami dobilo v telo tudi C 14. 3. 2. Ko fosil odkrijemo, izmerimo, koliko C 14 vsebuje. Čim starejši je fosil, tem manjši bo delež Radioaktivnega ogljika v njem. Ko žival pogine bo v njenem okostju razmerje med atomi C12 in C 14 enako kot v ozračju. Ker pa ogljik 14 sčasoma razpade v C 12, se njegova količina v okostju zmanjšuje.

  8. ZANIMIVOSTI V bližini Devina so pred nedavnim odkrili fosilne ostanke izrednega naravoslovnega pomena; našli so odlično ohranjen skelet Adrozavra in drugih plazilcev, ki so živeli na tem območju pred 78 milijoni let Tudi v Sloveniji imamo veliko fosilnih ostankov. Zelo znana po fosilnih ostankih je Dovžanova soteska pri Tržiču. Današnja spoznanja o izvoru in razvoju človeka temeljijo na številnih materialnih dokazih. Avstralopitekiso bili prva bitja z dokazano pokončno držo. Živeli so med približno štirimi in enim milijonom let pred našim časom, v Afriki. Vzhodna Afrika je zakladnica fosilnih najdb prvih dvonožcev. Najstarejši sledovi življenja so nitaste in paličaste bakterije, stare okrog 3,2 milijarde let.

  9. ŠE NEKAJ PRIMEROV OKAMNIN odtis ribe dinozavrova koža pero ptiča, ki je zelo redek fosil okameneli polžki morska lilija

  10. AMONITI so morski mehkužci - glavonožci. Najbolj so bili razširjeni v obdobju trias - pred približno 200 milijoni let, v zemeljskem srednjem veku. Nekateri med njimi so bili pravi orjaki. Njihove spiralno zavite lupine so merile tudi po en meter v premeru. Proti koncu srednjega veka so ti organizmi izumrli.

  11. Kje najdemo fosile? Kamnine v katerih so fosili so marsikdaj globoko pod površjem. Zaradi zemeljskih premikov, pa pridejo tudi na površje. Veliko fosilov je v sedimentnih kamninah: apnencih,skrilavcih, peščenjakih; Če najdete fosil, ki se vam zdi zanimiv, ali se vam zdi nakaj posebnega, o tem obvestite svojega učitelja ali strokovnjake.

  12. FOSILNI DELI RASTLIN ODTISI LISTOV v apnencu Na fosilnem javorovem listu vidimo listne žile Karbonizirani listi ( spremenjeni v premog) jurske praproti so ohranjeni kot odtisi.

  13. TRILOBIT Trilobit ali trikrpar je najbolj značilen predstavnik zemeljskega starega veka. Poznamo več tisoč vrst trilobitov, vse pa samo kot fosile. Pred 500 milijoni let so bile zelo pogoste morske živali. Izumrli so pred 240 milijoni let.

More Related