Glava 12
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 36

Glava 12 PowerPoint PPT Presentation


  • 121 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Glava 12. Smetkovodstvo na nacionalniot dohod i bilansot na pla}awata. Pregled. Nacionalnoto {tedewe, investiciite i tekovnata smetka Smetkite na bilansot na pla}awata. Uvozot i izvozot kako procent od BDP. Imports and exports as a percentage of GDP by country, 2000. Source: OECD.

Download Presentation

Glava 12

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Glava 12

Smetkovodstvo na nacionalniot dohod i bilansot na pla}awata


Pregled

  • Nacionalnoto {tedewe, investiciite i tekovnata smetka

  • Smetkite na bilansot na pla}awata


Uvozot i izvozot kako procent od BDP

Imports and exports as a percentage of GDP by country, 2000. Source: OECD


Potro{uva~kata i rashodite vo edna otvorena ekonomija

CA = EX – IM = Y – (C + I + G )

  • Koga proizvodstvoto > doma{nata potro{uva~ka , izvozot > uvozot: tekovnata smetka > 0, trgovskata smetka> 0

    • koga zemjata izvezuva pove}e otkolku {to uvezuva, taa zarabotuva pove}e dohod od izvozot otkolku {to tro{i na uvoz

    • neto stranskata vrednost se zgolemuva

  • Koga proizvodstvoto < doma{nata potro{uva~ka, izvozot < uvozot: tekovnata smetka < 0, trgovskiot bilans < 0

    • Koga zemjata izvezuva pomalku otkolku {to uvezuva, taa zarabotuva pomalku dohod od izvozot otkolku {to tro{i na uvozot

    • Neto stranskata vrednost se namaluva


surplus

deficit

Tekovnata smetka na SAD kako procent od BDP,1960–2004


Tekovnata smetka na SAD, 1960–2004


Tekovnata smetka na SAD i neto stranskoto bogatstvo, 1977–2003


Nacionalnoto {tedewe i tekovnata smetka

  • Nacionalnoto {tedewe (S) = nacionalniot dohod (Y) {to ne e potro{en na potro{uva~ka (C) ili dr`avna potro{uva~ka (G).

  • Y – C – G

  • (Y – C – T) + (T – G)

  • Sp + Sg = S


Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe ?

CA = Y – (C + I + G )

podrazbira

CA = (Y – C – G ) – I

= S – I

tekovna smetka =nacionalno {tedewe– investici

tekovna smetka = neto stranski investicii

  • Zemja {to uvezuva pove}e od {to izvezuva ima nisko nacionalno {tedewe vo odnos na investiciite.


Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe? (prodol`.)

CA = S – I ili I = S – CA

  • Zemjite mo`ea da gi finansiraat investiciite ili so {tedewe ili preku zdobivawe so stranski sredstva ednakvi na deficitot vo tekovnata smetka.

    • Deficitot vo tekovnta smetka podrazbira priliv na stranski kapital ili negativni neto stranski investicii.

  • KogaS > I, toga{CA > 0 i neto stranskite investicii i odlivite na finansiski kapital za doma{nata ekonomija se pozitivni.


Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe? (prodol`.)

CA = Sp + Sg – I

= Sp – dr`aven deficit – I

  • Dr`avniot deficit zna~i negativno dr`avno {tedewe

    • Ednakvo na G – T

  • Visok dr`aven deficit predizvikuva, seto ostanato ednakvo, negativna tekovna smetka.


Inverzna vrska me|u dr`avnoto {tedewe i tekovnata smetka?

Source: Congressional Budget Office, US Department of Commerce


Smetkite na bilansot na pla}awata

  • Smetkite na bilansot na pla}awata sprema i prihodite od strancite.

  • Sekoja me|unarodna transakcija vleguva vo smetkite dva pati: edna{ kako kredit (+) i edna{ kako debit (-).


Smetkite na bilansot na pla}awata (prodol`.)

  • Smetkite na bilansot na plá}awa se sostojat od 3 glavni smetki:

    • Tekovna smetka: smetki na tekovi na dobra i uslugi (uvoz i izvoz).

    • Finansiska smetka: smetki na tekovi na finansiski sredstva (finansiski kapital).

    • Kapitalna smetka: tekovi na specijalni kategorii na sredstva (kapital), naj~esto nepazarni, nematerijalni sredstva, kako otpi{uvawe na dolgovi, avtorski prava i za{titni marki.


Primeri na smetki na bilans na pla}awa

  • Uvezuvate DVD od Japonski proizvoditelso koristewe na va{ata debitna karti~ka.

  • Japonskiot proizvoditel gi deponira sredstvata vo negovata banka vo San Francisko, toj kupuva amerikansko sredstvo (bankarski depozit), a bankata prodava sredstvo.


Primeri na smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Investirate na Japonskata berza so kupuvawe $500 akcii na Sony.

  • Sony gi deponira va{ite sredstva na negovata smetka vo banka vo Los Angeles. Bankata prodava amerikansko sredstvo (bankarski depozit).


Primeri na smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Amerikanska banka otpi{uva dolg od $100 M na vladata na Argentina so restruktuirawe na dolgot.

  • Amerikanskata banka koja go dr`i dolgot go namaluva istiot by crediting Argentina's bank accounts.


Kako se vramnote`uvaat smetkite na bilansot na pla}awa?

  • Poradi dvojniot vlez na sekoja transakcija, smetkite na bilansot na pla}awe }e se vramnote`at spored slednava ravenka:

    tekovna smetka +

    finansiska smetka +

    kapitalna smetka = 0


Smetki na bilans na pla}awa

  • Sekoja od trite 3 po{iroki smetki ponatamu podetalno se podeleni:

  • Tekovna smetka: uvoz i izvoz

    • Trgovija (stoki kako DVD)

    • Uslugi (pla}awa za uslugi, transport, turizam i sl.)

    • Dohodni primawa (pla}awa po osnov na kamati i dividendi, zarabotuvawa na firmi i rabotnici vo stranski zemji)

  • Tekovna smetka: neto unilateralni transferi

    • Podaroci (transferi) me|u zemji, koi ne se povrzani so kupuvawe na stoki, uslugi ili sredstva.


Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Kapitalna smetka: vklu~uva transferi na specijalni sredstva, za SAD ova e nezna~itelna smetka.


Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Finansiska smetka: razlika me|u proda`bi na doma{ni sredstva na stranci i kupuvawa na stranski sredstva od doma{ni gra|ani.

  • Finansiski (kapitalen) priliv

    • Strancite pozajmuvaat sredstva na doma{ni gra|ani preku kupuvawe doma{ni sredstva.

    • Doma|ni sredstvata prodadeni (vo sopstvenost) na stranci se kredit (+)

  • Finansiski (kapitalen) odliv

    • Doma{ni gra|ani pozajmuvaat sredstva na stranci preku kupuvawe stranski sredstva.

    • Stranski sredstvata kupeni od (vo sopstvenost na)doma{ni gra|ani se debit (-)


Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Finansiskata smetka ima najmalku tri kategorii:

    • Oficijalni (me|unarodni) rezervni sredstva

    • Drugi sredstva

    • Statisti~ka gre{ka (razlika)


Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Statisti~ka razlika

    • Podatocite za transakciite mo`at da dojdat od razli~ni izvori koi se razlikuvaat vo opfatot, preciznosta i vremeto.

    • Ottamu smetkite na bilansite na pla}awa retko se izbalansirani vo praktikata.

    • Statisti~kata gre{ka e smetkata dodadena ili odzemena od finansiskata smetka za da se izbalansira so tekovnata i kapitalnata smetka.


Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Oficijalni (me|unarodni) rezervni sredstva: stranski sredstva dr`ani od centralnata banka za prevenirawe od nestabilnost na me|unarodnite pazari.

    • Sredstvata vklu~uvaat dr`avni obvrznici, valuti, zlato i smetki kaj Me|unarodniot monetaren fonf.

    • Oficijalnite rezervni sredstva vo sopstvenost na (prodadeni na) stranski centralni banki se kredit (+).

    • Oficijalnite rezervni sredstva vo sopstvenost na (kupeni od) doma{nata centralna banka se debit (-).


Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Negativnata vrednost na oficijalnite rezervni sredstva se narekuva bilans na oficijalni poramnuvawa ili “bilans na pla}awa”.

    • Pretstavuva zbir na tekovnata smetka, kapitalnata smetka, nerezervniot del od finansiskata smetka i statisti~kata gre{ka.

    • Negativen oficijalen bilans na pla}awa mo`e da indicira deka zemjata gi tro{i (namaluva) svoite oficijalni me|unarodni sredstva ili go zgolemuva dolgot sprema stranskite centralni banki.

    • Prodavaweto stranska valuta od doma{nata centralna banka i kupuvaweto doma{ni sredstva od stranskite centralni banki se krediti za oficijalnite me|unarodni rezervni sredstva, i ottamu go namaluvaat bilansot na oficijalni poramnuvawa.


Smetki na bilans na pla}awa na SAD 2003 vo milijardi dolari


Smetki na bilans na pla}awa na SAD 2003 vo milijardi dolari (prodol`.)


Smetki na bilans na pla}awa na SAD

  • SAD imaat najnegativno neto stransko bogatstvo vo svetot i ottamu se najgolemata dol`ni~ka nacija vo svetot.

  • Nivniot deficit vo tekovnata smetka vo 2004 godina be{e 670 milijardi $, taka neto stranskoto bogatstvo prodol`i da opa|a.

  • Vrednosta na stranskite sredstva dr`ani od SAD od 1980 se zgolemi, no obvrskite na SAD (dolgot dr`an od strancite) se zgolemuvaa pobrzo.


Smetki na bilans na pla}awa na SAD (prodol`.)


Smetki na bilans na pla}awa na SAD (prodol`.)

  • Okolu 70% od stranskite sredstva dr`ani od SAD se denominirani vo stranski valuti i skoro site obvrski (dolg) na SAD se denominirani vo dolari.

  • Promenite vo devizniot kurs vlijaat vrz vrednosta na neto stranskoto bogatstvo (bruto stranski sredstva minus bruto stranski obvrski).

    • Deprecijacijata na SAD dolarot gi pravi pove}e vredni stranskite sredstva dr`ani od gra|anite na SAD, no ne ja menuva dolarskata vrednost na dolgot denominiran vo SAD dolari.


Zaklu~ok

  • GNP na zemjata e pribli`no ednakov na dohodot zaraboten od nejzinite faktori na proizvodstvo.

  • Vo otvorena ekonomija, GNP e ednakov na zbirot od potro{uva~kata, investiciite, dr`avnata potro{uva~ka i tekovnata smetka.

  • GDP e ednakov na GNP minus neto dohodi od faktori od stranstvo. GDP go meri autputot proizveden vo granicite na zemjata.


Zaklu~ok (prodol`.)

  • Nacionalnite za{tedi minus doma{nite investicii se ednakvi na tekovnata smetka (≈ izvoz minus uvoz).

  • Tekovnata smetka e ednakva na neto stranskite investicii na zemjata (neto odliv na finansiski sredstva).

  • Smetkite na bilansite na pla}awa gi evidentiraat tekovite na stoki i uslugi i tekovite na finansiski sredstva me|u zemjite.

    • Ima tri osnovni dela (smetki): tekovna smetka, finansiska smetka i kapitalna smetka.

    • Tekovite na dobra i uslugi se evidentiraat vo tekovnata smetka, tekovite na finansiski sredstva se evidentiraat vo finansiskata smetka.


Zaklu~ok (prodol`.)

  • Oficijalnite me|unarodni rezervni sredstva se komponenta na finansiskata smetka koja gi evidentira oficijalnite smetki dr`ani od centralnite banki.

  • Bilansot na oficijalni poramnuvawa e negativnata vrednost na oficijalnite me|unarodni rezervi i ja poka`uva relativnata vrednost na stranskite sredstva koi gi dr`i centralnata banka vo odnos na doma{nite sredstva na stranskite centralni banki.

  • SAD se najgolemata dol`ni~ka nacija i nivniot nadvore{en dolg prodol`uva da se zgolemuva zatoa {to nivnata tekovna smetka prodol`uva da bide negativna.


  • Login