Glava 12
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 36

Glava 12 PowerPoint PPT Presentation


  • 113 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Glava 12. Smetkovodstvo na nacionalniot dohod i bilansot na pla}awata. Pregled. Nacionalnoto {tedewe, investiciite i tekovnata smetka Smetkite na bilansot na pla}awata. Uvozot i izvozot kako procent od BDP. Imports and exports as a percentage of GDP by country, 2000. Source: OECD.

Download Presentation

Glava 12

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Glava 12

Glava 12

Smetkovodstvo na nacionalniot dohod i bilansot na pla}awata


Pregled

Pregled

  • Nacionalnoto {tedewe, investiciite i tekovnata smetka

  • Smetkite na bilansot na pla}awata


Uvozot i izvozot kako procent od bdp

Uvozot i izvozot kako procent od BDP

Imports and exports as a percentage of GDP by country, 2000. Source: OECD


Potro uva kata i rashodite vo edna otvorena ekonomija

Potro{uva~kata i rashodite vo edna otvorena ekonomija

CA = EX – IM = Y – (C + I + G )

  • Koga proizvodstvoto > doma{nata potro{uva~ka , izvozot > uvozot: tekovnata smetka > 0, trgovskata smetka> 0

    • koga zemjata izvezuva pove}e otkolku {to uvezuva, taa zarabotuva pove}e dohod od izvozot otkolku {to tro{i na uvoz

    • neto stranskata vrednost se zgolemuva

  • Koga proizvodstvoto < doma{nata potro{uva~ka, izvozot < uvozot: tekovnata smetka < 0, trgovskiot bilans < 0

    • Koga zemjata izvezuva pomalku otkolku {to uvezuva, taa zarabotuva pomalku dohod od izvozot otkolku {to tro{i na uvozot

    • Neto stranskata vrednost se namaluva


Tekovnata smetka na sad kako procent od bdp 1960 2004

surplus

deficit

Tekovnata smetka na SAD kako procent od BDP,1960–2004


Tekovnata smetka na sad 1960 2004

Tekovnata smetka na SAD, 1960–2004


Tekovnata smetka na sad i neto stranskoto bogatstvo 1977 2003

Tekovnata smetka na SAD i neto stranskoto bogatstvo, 1977–2003


Nacionalnoto tedewe i tekovnata smetka

Nacionalnoto {tedewe i tekovnata smetka

  • Nacionalnoto {tedewe (S) = nacionalniot dohod (Y) {to ne e potro{en na potro{uva~ka (C) ili dr`avna potro{uva~ka (G).

  • Y – C – G

  • (Y – C – T) + (T – G)

  • Sp + Sg = S


Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto tedewe

Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe ?

CA = Y – (C + I + G )

podrazbira

CA = (Y – C – G ) – I

= S – I

tekovna smetka =nacionalno {tedewe– investici

tekovna smetka = neto stranski investicii

  • Zemja {to uvezuva pove}e od {to izvezuva ima nisko nacionalno {tedewe vo odnos na investiciite.


Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto tedewe prodol

Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe? (prodol`.)

CA = S – I ili I = S – CA

  • Zemjite mo`ea da gi finansiraat investiciite ili so {tedewe ili preku zdobivawe so stranski sredstva ednakvi na deficitot vo tekovnata smetka.

    • Deficitot vo tekovnta smetka podrazbira priliv na stranski kapital ili negativni neto stranski investicii.

  • KogaS > I, toga{CA > 0 i neto stranskite investicii i odlivite na finansiski kapital za doma{nata ekonomija se pozitivni.


Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto tedewe prodol1

Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe? (prodol`.)

CA = Sp + Sg – I

= Sp – dr`aven deficit – I

  • Dr`avniot deficit zna~i negativno dr`avno {tedewe

    • Ednakvo na G – T

  • Visok dr`aven deficit predizvikuva, seto ostanato ednakvo, negativna tekovna smetka.


Inverzna vrska me u dr avnoto tedewe i tekovnata smetka

Inverzna vrska me|u dr`avnoto {tedewe i tekovnata smetka?

Source: Congressional Budget Office, US Department of Commerce


Smetkite na bilansot na pla awata

Smetkite na bilansot na pla}awata

  • Smetkite na bilansot na pla}awata sprema i prihodite od strancite.

  • Sekoja me|unarodna transakcija vleguva vo smetkite dva pati: edna{ kako kredit (+) i edna{ kako debit (-).


Smetkite na bilansot na pla awata prodol

Smetkite na bilansot na pla}awata (prodol`.)

  • Smetkite na bilansot na plá}awa se sostojat od 3 glavni smetki:

    • Tekovna smetka: smetki na tekovi na dobra i uslugi (uvoz i izvoz).

    • Finansiska smetka: smetki na tekovi na finansiski sredstva (finansiski kapital).

    • Kapitalna smetka: tekovi na specijalni kategorii na sredstva (kapital), naj~esto nepazarni, nematerijalni sredstva, kako otpi{uvawe na dolgovi, avtorski prava i za{titni marki.


Primeri na smetki na bilans na pla awa

Primeri na smetki na bilans na pla}awa

  • Uvezuvate DVD od Japonski proizvoditelso koristewe na va{ata debitna karti~ka.

  • Japonskiot proizvoditel gi deponira sredstvata vo negovata banka vo San Francisko, toj kupuva amerikansko sredstvo (bankarski depozit), a bankata prodava sredstvo.


Primeri na smetki na bilans na pla awa prodol

Primeri na smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Investirate na Japonskata berza so kupuvawe $500 akcii na Sony.

  • Sony gi deponira va{ite sredstva na negovata smetka vo banka vo Los Angeles. Bankata prodava amerikansko sredstvo (bankarski depozit).


Primeri na smetki na bilans na pla awa prodol1

Primeri na smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Amerikanska banka otpi{uva dolg od $100 M na vladata na Argentina so restruktuirawe na dolgot.

  • Amerikanskata banka koja go dr`i dolgot go namaluva istiot by crediting Argentina's bank accounts.


Kako se vramnote uvaat smetkite na bilansot na pla awa

Kako se vramnote`uvaat smetkite na bilansot na pla}awa?

  • Poradi dvojniot vlez na sekoja transakcija, smetkite na bilansot na pla}awe }e se vramnote`at spored slednava ravenka:

    tekovna smetka +

    finansiska smetka +

    kapitalna smetka = 0


Smetki na bilans na pla awa

Smetki na bilans na pla}awa

  • Sekoja od trite 3 po{iroki smetki ponatamu podetalno se podeleni:

  • Tekovna smetka: uvoz i izvoz

    • Trgovija (stoki kako DVD)

    • Uslugi (pla}awa za uslugi, transport, turizam i sl.)

    • Dohodni primawa (pla}awa po osnov na kamati i dividendi, zarabotuvawa na firmi i rabotnici vo stranski zemji)

  • Tekovna smetka: neto unilateralni transferi

    • Podaroci (transferi) me|u zemji, koi ne se povrzani so kupuvawe na stoki, uslugi ili sredstva.


Smetki na bilans na pla awa prodol

Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Kapitalna smetka: vklu~uva transferi na specijalni sredstva, za SAD ova e nezna~itelna smetka.


Smetki na bilans na pla awa prodol1

Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Finansiska smetka: razlika me|u proda`bi na doma{ni sredstva na stranci i kupuvawa na stranski sredstva od doma{ni gra|ani.

  • Finansiski (kapitalen) priliv

    • Strancite pozajmuvaat sredstva na doma{ni gra|ani preku kupuvawe doma{ni sredstva.

    • Doma|ni sredstvata prodadeni (vo sopstvenost) na stranci se kredit (+)

  • Finansiski (kapitalen) odliv

    • Doma{ni gra|ani pozajmuvaat sredstva na stranci preku kupuvawe stranski sredstva.

    • Stranski sredstvata kupeni od (vo sopstvenost na)doma{ni gra|ani se debit (-)


Smetki na bilans na pla awa prodol2

Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Finansiskata smetka ima najmalku tri kategorii:

    • Oficijalni (me|unarodni) rezervni sredstva

    • Drugi sredstva

    • Statisti~ka gre{ka (razlika)


Smetki na bilans na pla awa prodol3

Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Statisti~ka razlika

    • Podatocite za transakciite mo`at da dojdat od razli~ni izvori koi se razlikuvaat vo opfatot, preciznosta i vremeto.

    • Ottamu smetkite na bilansite na pla}awa retko se izbalansirani vo praktikata.

    • Statisti~kata gre{ka e smetkata dodadena ili odzemena od finansiskata smetka za da se izbalansira so tekovnata i kapitalnata smetka.


Smetki na bilans na pla awa prodol4

Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Oficijalni (me|unarodni) rezervni sredstva: stranski sredstva dr`ani od centralnata banka za prevenirawe od nestabilnost na me|unarodnite pazari.

    • Sredstvata vklu~uvaat dr`avni obvrznici, valuti, zlato i smetki kaj Me|unarodniot monetaren fonf.

    • Oficijalnite rezervni sredstva vo sopstvenost na (prodadeni na) stranski centralni banki se kredit (+).

    • Oficijalnite rezervni sredstva vo sopstvenost na (kupeni od) doma{nata centralna banka se debit (-).


Smetki na bilans na pla awa prodol5

Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.)

  • Negativnata vrednost na oficijalnite rezervni sredstva se narekuva bilans na oficijalni poramnuvawa ili “bilans na pla}awa”.

    • Pretstavuva zbir na tekovnata smetka, kapitalnata smetka, nerezervniot del od finansiskata smetka i statisti~kata gre{ka.

    • Negativen oficijalen bilans na pla}awa mo`e da indicira deka zemjata gi tro{i (namaluva) svoite oficijalni me|unarodni sredstva ili go zgolemuva dolgot sprema stranskite centralni banki.

    • Prodavaweto stranska valuta od doma{nata centralna banka i kupuvaweto doma{ni sredstva od stranskite centralni banki se krediti za oficijalnite me|unarodni rezervni sredstva, i ottamu go namaluvaat bilansot na oficijalni poramnuvawa.


Smetki na bilans na pla awa na sad 2003 vo milijardi dolari

Smetki na bilans na pla}awa na SAD 2003 vo milijardi dolari


Smetki na bilans na pla awa na sad 2003 vo milijardi dolari prodol

Smetki na bilans na pla}awa na SAD 2003 vo milijardi dolari (prodol`.)


Smetki na bilans na pla awa na sad

Smetki na bilans na pla}awa na SAD

  • SAD imaat najnegativno neto stransko bogatstvo vo svetot i ottamu se najgolemata dol`ni~ka nacija vo svetot.

  • Nivniot deficit vo tekovnata smetka vo 2004 godina be{e 670 milijardi $, taka neto stranskoto bogatstvo prodol`i da opa|a.

  • Vrednosta na stranskite sredstva dr`ani od SAD od 1980 se zgolemi, no obvrskite na SAD (dolgot dr`an od strancite) se zgolemuvaa pobrzo.


Smetki na bilans na pla awa na sad prodol

Smetki na bilans na pla}awa na SAD (prodol`.)


Smetki na bilans na pla awa na sad prodol1

Smetki na bilans na pla}awa na SAD (prodol`.)

  • Okolu 70% od stranskite sredstva dr`ani od SAD se denominirani vo stranski valuti i skoro site obvrski (dolg) na SAD se denominirani vo dolari.

  • Promenite vo devizniot kurs vlijaat vrz vrednosta na neto stranskoto bogatstvo (bruto stranski sredstva minus bruto stranski obvrski).

    • Deprecijacijata na SAD dolarot gi pravi pove}e vredni stranskite sredstva dr`ani od gra|anite na SAD, no ne ja menuva dolarskata vrednost na dolgot denominiran vo SAD dolari.


Zaklu ok

Zaklu~ok

  • GNP na zemjata e pribli`no ednakov na dohodot zaraboten od nejzinite faktori na proizvodstvo.

  • Vo otvorena ekonomija, GNP e ednakov na zbirot od potro{uva~kata, investiciite, dr`avnata potro{uva~ka i tekovnata smetka.

  • GDP e ednakov na GNP minus neto dohodi od faktori od stranstvo. GDP go meri autputot proizveden vo granicite na zemjata.


Zaklu ok prodol

Zaklu~ok (prodol`.)

  • Nacionalnite za{tedi minus doma{nite investicii se ednakvi na tekovnata smetka (≈ izvoz minus uvoz).

  • Tekovnata smetka e ednakva na neto stranskite investicii na zemjata (neto odliv na finansiski sredstva).

  • Smetkite na bilansite na pla}awa gi evidentiraat tekovite na stoki i uslugi i tekovite na finansiski sredstva me|u zemjite.

    • Ima tri osnovni dela (smetki): tekovna smetka, finansiska smetka i kapitalna smetka.

    • Tekovite na dobra i uslugi se evidentiraat vo tekovnata smetka, tekovite na finansiski sredstva se evidentiraat vo finansiskata smetka.


Zaklu ok prodol1

Zaklu~ok (prodol`.)

  • Oficijalnite me|unarodni rezervni sredstva se komponenta na finansiskata smetka koja gi evidentira oficijalnite smetki dr`ani od centralnite banki.

  • Bilansot na oficijalni poramnuvawa e negativnata vrednost na oficijalnite me|unarodni rezervi i ja poka`uva relativnata vrednost na stranskite sredstva koi gi dr`i centralnata banka vo odnos na doma{nite sredstva na stranskite centralni banki.

  • SAD se najgolemata dol`ni~ka nacija i nivniot nadvore{en dolg prodol`uva da se zgolemuva zatoa {to nivnata tekovna smetka prodol`uva da bide negativna.


  • Login