LJUBLJANA

1. LJUBLJANA Avtorica: Brita Barbarič, 4.b Mentor: Mladen Kopasić

2. Ljubljana je postala prestolnica države 25. junija 1991. Tedaj se je pridružila drugim prestolnicam Evrope in sveta. Spada med manjše prestolnice in se jo da prehoditi iz enega do drugega konca, v njej odkrivati korenine preteklosti in kulturna bogastva. Je idealna za popotnike, dobre pol ure je oddaljena od Alp, le uro od morja in slabi dve ure do panonskih ravnic.

3. ZGODOVINSKI RAZVOJ MESTA PREŠERNOV TRG VČASIH PREŠERNOV TRG DANES

4. Prazgodovina • Po doslej znanih podatkih se je naselitev Ljubljanske kotline, začela na Ljubljanskembarju. Arheologi so odkrili na barju ostanke več skupin koliščarskih naselbin, vrsto ostankov kamnitega , koščenega in lesenega orožja, bronastih predmetov in lončene posode. Najatraktivnejša najdba o življenju mostiščarjev je lesen čoln-drevak. Iz teh najdb arheologi sklepajo, da so bili prebivalci kolišč pretežno lovci, živinorejci in primitivni poljedelci. Njihova kolišča so bila lesena, hiše so imele pletene in ometane stene.

6. Rimska Emona • Začetki Emone segajo v 1. stoletje našega štetja. Arheologi menijo , da je bila tudi Emona najprej vojaški tabor in šele nato civilna naselbina Julia Aemona. Mestna naselbina je bila obzidana že med letoma 14 in 15 našega štetja, obzidje je bilo debelo 2,5 m, visoko od 6 do 8 m. Obrambni stolpi so bili postavljeni v razdalji 60 m , okrog obzidja sta potekala obrambna jarka napolnjena z vodo. Kot omenjajo antični viri, je bila Emona v svoji zgodovini večkrat razdejana in požgana. Dokončno je bila porušena, življenje v njej pa končano proti koncu 6. stoletja pred vpadom Slovanov.

7. Srednjeveška Ljubljana • Prvič je Ljubljana v virih omenjena leta 1144 z nemškim imenom Laibach, že leta 1146 pa tudi s slovanskim imenom Luwigana (grad je bil v oblasti Nemcev) . Okrog leta 1200 je dobila mestne pravice, v drugi polovici 13. stoletja je z njihovo pomočjo postala tudi prestolnica dežele Kranjske. 1269 leta je Ljubljano zavzel češki kralj Otokar. Leta 1335 pa je prešla pod oblast Habsburžanov in ostala pod njo vse do propada habsburške monarhije. V Ljubljani sta cveteli predvsem:obrt in trgovina. Njene trgovske zveze so segale proti vzhodu na Ogrsko in Hrvaško, proti zahodu pa v Primorska mesta in tja do skrajnega juga Italije. Leta 1461 so Habsburžani v Ljubljani ustanovili škofijo; s tem so povečali cerkveno upravno moč mesta. Vodilna vloga Ljubljane se je v srednjem veku kazala tudi na umetnostnem področju, Ljubljanska kiparska delavnica in slikarska delavnica Janeza Ljubljanskega.

8. Ljubljana od 16. do konca 18. stoletja • Ob prehodu v novi vek, je bila torej Ljubljana glavno mesto Kranjske in je bil hkrati tudi čas globoke krize iz nje sta izšli dve veliki gibanji: kmečki upori in reformacija. Uporni kmetje so menda Ljubljano v začetku 16. stoletja celo oblegali. Za mesto je bilo v drugi polovici 16. stoletja bolj pomembno reformacijsko gibanje, ki je imelo v Ljubljani najpomembnejše središče in oporišče. Gibanje je bilo tesno povezano z osebnostjo Primoža Trubarja, ki je v Ljubljani deloval kot stolni vikar in kanonik. Zasluga Trubarja in z njim reformacijskega gibanja je bila , da smo Slovenci 1550-tega leta , dobili dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Ljubljana je postala tudi pomembno izobraževalno središče. Dobila je stanovsko latinsko šolo, prvo tiskarno in prvo javno knjižnico. Podoba mesta se je v tem stoletju odločilno spremenila. Zato je bil delno kriv katastrofalni potres. Reformacijsko gibanje je doseglo višek okrog leta 1580, takoj nato pa je sledila protireformacija. V Ljubljano so leta 1597, prišli Jezuiti. Ukinjeno je bilo protestantsko šolstvo, prenehalo je tiskanje knjig in zastal je razvoj zgodnjega kapitalizma. Cerkveni redovi so popolnoma prevladali nad življenjem v mestu. Na koncu 18. stoletja so začeli podirati obrambne naprave.

10. Ljubljana v 19. Stoletju • Začetek 19. stoletja so zaznamovale francosko-avstrijske vojne. Ko so Francozi leta 1809 prišli v naše kraje, je Ljubljana postala prestolnica Ilirskih provinc. Kratkotrajna francoska okupacija je močno spodbudila razvoj mesta in slovenske kulture, odprla se je visoka šola. Francozi so v Ljubljano prinesli tudi idejo o zelenemmestu in zasadili prvi drevored ob Ljubljanici. Po obnovitvi avstrijski oblasti se je razvoj Ljubljane ustavil. Kulturni razcvet je povezan s pesnikom Francetom Prešernom, saj je kultura dosegla evropsko raven. V tem času so podrli obzidje in tako se je Ljubljana začela svobodneje razvijati. Urejati so začeli nabrežne ulice, boljšo povezavo obeh bregov, pa so namesto starih lesenih mostov postavili nove kamnite oz. železne. Leta 1895 je Ljubljano prizadel potres, zato je bila potrebna temeljita obnova in tako se je začela želja ustvariti lepšo slovensko prestolnico.

11. Ljubljana med obema vojnama Avstro-Ogrska je razpadla in Slovenija se je s svojo prestolnico pridružila novi državi: kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1918 je bila v Ljubljani ustanovljena narodna vlada Slovenije. Po vojni je Ljubljana kljub pritiskom iz Beograda oživela. V mesto so se vračali številni izobraženci, ki so delovali v tujini in veliko pripomogli k temu , da je bila ustanovljena slovenska univerza, Narodna galerija, muzeji in Narodna univerzitetna knjižnica. Odločilno vlogo v oblikovanju nove mestne podobe med vojnama je odigral arhitekt Jože Plečnik. Od njegove zamisli o Veliki Ljubljani so bili uresničeni samo nekateri:novi mostovi in tržnica, novi cerkvi v Šiški in na Barju, Žale in Navje, na koncu pa še stadion za Bežigradom.

14. Ljubljana med NOB (narodno osvobodilni boji) • 11. aprila 1941, pet dni po napadu na Jugoslavijo, so mesto zasedle italijanske čete. Že 26. aprila, dobrih 14 dni po zasedbi, je bila v Ljubljani ustanovljena osvobodilna fronta (OF). Odpor v mestu je bil tako močan, da so okupatorji februarja 1942 vso Ljubljano opasali s 35 km dolgo bodečo žico in jo obdali z bunkerji. Na stotine ljudi so odpeljali v taborišča ali pa so jih postrelili . Več tisoč Ljubljančanov je zapustilo mesto in odšlo v partizane. Pod nemško okupacijo je zavladalo še večje nasilje. Nemcem so se tedaj pridružili tudi domači izdajalci domobranci. Ti so poslali v zapore in taborišča okoli 6000 Ljubljančanov, mnoge med njimi so nečloveško mučili in jih ubili. Ljubljana je bila osvobojena 9. maja 1945, ko so v mesto vkorakale partizanske čete, dan kasneje pa tudi prva slovenska vlada.

15. Ljubljana po drugi svetovni vojni • Slovenija in z njo Ljubljana je postala po letu 1945 del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). V mestu so se hitro razvijali industrija, obrt, bančništvo, gostinstvo, turizem, itd…Nagel razvoj je v mesto privabilo velike množice ljudi s podeželja, izredno pa se je povečal obseg mesta. Ljubljana pa je leta 1961 dobila tudi mednarodno letališče Brnik-danes letališče Jožeta Pučnika. Krona mesta pa ostaja grad, saj ima značaj imenitnosti in starodavnosti.

16. ŠE NEKAJ ZNAMENITOSTI LJUBLJANE Križanke, Robov vodnjak, Ljubljanica, Emonec(kip iz rimskega pokopališča)

17. Opera, Tromostovje, Filharmonija

18. Zmajski most Park Tivoli

19. SLOVAR: HABSBURŽANI – najstarejša in največja vladarska družina izvirajo iz Švice STOLNI VIKAR- predstavnik, namestnik pooblaščenec KANONIK- Krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca REFORMACIJA-versko, kulturno in politično gibanje PROTIREFORMACIJA-notranja preureditev rimskokatoliške cerkve JEZUITI-družba Jezusova skupnost moških redovnikov cerkve ILIRSKA PROVINCA- ustanovil jo je Napoleon, ko je Avstrija izgubila vojno proti Franciji SHS- Kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu DOMOBRANCI- so bili oboroženi,opremljeni in plačani s strani Nemcev, zaprisegli so Hitlerju SFRJ- Socialistična federativna republika Jugoslavija, država je bila sestavljena iz šestih republik (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije) in dveh pokrajin (Vojvodine in Kosova)

20. VIRI IN LITERATURA LITERATURA : VODIČ PO MESTU VSA SLOVENSKA MESTA /Darinka Kladnik NAJLEPŠA MESTA SLOVENIJE in ODKRIJTE LEPOTE SLOVENSKIH KRAJEV / Mladinska knjiga INTERNETNI VIRI: GOOGLE SLIKE WIKIPEDIJA, prosta enciklopedija

21. HVALA ZA VAŠO POZORNOST