1 / 6

PRIMERI – (NE)VELJAVNOST

PRIMERI – (NE)VELJAVNOST.

gella
Download Presentation

PRIMERI – (NE)VELJAVNOST

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PRIMERI – (NE)VELJAVNOST • Kupec A je izrabil svoj položaj direktorja uprave družbe Zgradba d.d. in s tem odvisnost osebe B, direktorja prodajnega sektorja te družbe, ki je kot prodajalec pristal, da je bila v pogodbi o nabavi hiše navedena nižja cena od povprečne realne cene. Na tak način je A kupil hišo po bistveno nižji ceni, in sebi pridobil večjo premoženjsko korist. Ostali člani uprave družbe Zgradba d.d. uveljavljajo ničnost navedene prodajne pogodbe. Kazensko sodišče je ugotovilo obstoj kaznivega dejanja zlorabepoložaja po 2. odst. 240. člena KZ-1. • Na katero pravno podlago naj člani uprave oprejo svoj zahtevek? • Ali je podana ničnost navedene pogodbe? • Ali je za ugotovitev ničnosti bistveno, da je kazensko sodišče ugotovilo obstoj kaznivega dejanja?

  2. Oseba A je kot imetnik stanovanjske pravice dne 15.11. 1991 kupila stanovanje in glede na popuste iz Stanovanjskega zakona zanj plačala 520.000,00 SIT. Dne 17.3.1992 je stanovanje z darilno pogodbo podarila svoji ženi in v tej darilni pogodbi je bila vrednost stanovanja ocenjena na 1.600.000,00 SIT. Obdarjenka je kot dedinja prvega dednega reda bila oproščena davka na promet z nepremičninami. Naslednji dan po sklenitvi darilne pogodbe (dne 18.3.1992) je žena prodala stanovanje osebi C za kupnino 1.600.000, SIT. Če bi stanovanje prodal njen mož (oseba A) bi moral plačati davek od dobička iz kapitala (52. člen ZDoh). Edina nedovoljena posledica ravnanja je, da ni bil plačan davek. Republika Slovenija toži na sodišču (osebo A – moža in ženo), da se ugotovi ničnost darilne in prodajne pogodbe ter na ugotovitev, da je pravi prodajalec oseba A (mož), tako da bi bila pogodba sklenjena med njim in osebo C(kupcem). • Ali sta pogodbi veljavni? • Ali je katera pogodba nična – zakaj (navedi razlog ničnosti, če obstaja)? • Ali bi tukaj lahko uporabili institut navidezne pogodbe? • Za kakšno pravno razmerje gre pri plačilu davka?

  3. 3. Marko podeduje po svojem dedku staro violino, ki jo za 400 € proda Mariji. Kasneje ugotovi, da je bila violina originalna stradivarka, ki je vredna 4000 €. Marko in Marija si tega nista niti najmanj mogla misliti. • Kakšne pravne možnosti ima na razpolago Marko? • Ali lahko Marija kako vpliva na Markovo odločitev?  • Ali je pravna presoja kaj drugačna, če je kateri od njiju vedel, da je violina original?

  4. 4. Peter, ki ni še nikoli smučal, preživlja svoj prvi smučarski dopust na Rogli. Takoj prvi dan obišče športno trgovino, da bi si kupil nove smuči Atomic Beta Race 9.20 GS. Prodajalec Mirko se potiho smeji, ko sliši, da želi začetnik kupiti smuči, ki so primerne za že izkušene, dobre smučarje. Ker pa ne želi izgubiti posla, ne odsvetuje Petru nakupa in mu tudi v pogovoru ne pojasni, komu so namenjene smuči. Ko Peter drug dan pokaže smuči svojemu zasebnemu učitelju, mu ta pove, da si bo z njimi kvečjemu zlomil nogo, ne bo pa se mogel naučiti smučati. • Kakšne pravne možnosti ima Peter na razpolago? • Ali se spremeni pravna presoja, če Peter prodajalcu ne bi zaupal, zakaj potrebuje smuči?

  5. PRIMERI (obličnost) • Banka kot kreditodajalec se dogovori s kreditojemalcem, da lahko odpove kreditno pogodbo s priporočenim pismom. Banka odpove pogodbo z navadnim pismom. Veljavno? • V proda svoje posestvo z notarsko overjeno prodajno pogodbo K-ju. Istočasno se ustno dogovorita, da lahko K kupnino odplačuje obročno. Veljavno?

  6. Študentka se je dogovorila za najem stanovanja z lastnikom, in sicer za mesečno najemnino 120 €. Pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, prav tako lastnik stanovanja ni prijavil osebe pri registrskem organu (92. čl. Stanovanjskega zakona). Študentka si je po 3 dneh premislila in odpovedala najemno pogodbo, saj je našla drugo, cenejše stanovanje. Lastnik od nje zahteva plačilo treh mesečnih najemnin, sicer jo bo tožil. Ker pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, ali to pomeni, da lahko odpove najemno pogodbo, brez posledic zanjo? Stanovanjski zakon določa v 4 odst. 84. člena, da mora bitinajemna pogodba sklenjena v pisni obliki. 102. čl. Stanovanjskega zakona določa, da lahko najemnik vedno odpove najemno pogodbe, ne da bi navajal razloge, če o tem pisno obvesti lastnika, z 90 dnevnim odpovednim rokom.

More Related