1 / 24

Uvod v notranji trg EU

Uvod v notranji trg EU. Dr. Janja Hojnik, 3.1.2012. Notranji trg EU. ‘jedro današnje Evropske unije’. http://ec.europa.eu/internal_market/. Ekonomska liberalizacija v. protekcionizem. Ekonomska liberalizacija.

Download Presentation

Uvod v notranji trg EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Uvod v notranji trg EU Dr. Janja Hojnik, 3.1.2012

  2. Notranji trg EU ‘jedro današnje Evropske unije’ http://ec.europa.eu/internal_market/

  3. Ekonomska liberalizacija v. protekcionizem

  4. Ekonomska liberalizacija Katere so njene prednosti?Katere so njene slabosti?Kakšna je razlika med EU in STO v tem pogledu?Ali EU kot organizacija nasprotuje načelom STO? (pomislite na načelo most-favoured-nation!)Zakaj ni za EU v celoti sprejemljiva globalna liberalizacija, za katero se zavzema STO?

  5. Cona proste trgovine Carinska unija Skupni / notranji trg Ekonomska in monetarna unija Popolna ekonomska integracija Odprava carin in kvot X X X X X Skupna carinska tarifa X X X X Prosto gibanje proizvodnih faktorjev X X X Usklajevanje ekonomskih politik X X Popolna unifikacija ekonomskih politik X Oblike ekonomskega sodelovanja med državami

  6. Pravni temelji notranjega trga • Rimska pogodba 1957 • postavi temelje ekonomske integracije DČ; • konkretna izbrana oblika: SKUPNI TRG (common market) – postopno v 12-letnem prehodnem obdobju; • predvidi negativno + pozitivno ekonomsko integracijo. 6

  7. Vloga Sodišča EU Pravni temelji notranjega trga • zlasti pomembna v obdobju t.i. legislative malaise (1960-1985); • 3 pomembni vidiki: • SEU kot zakonodajni katalizator • (Reyners, 2/74) • načelo medsebojnega priznavanja • (Cassis de Dijon, 120/78) • teleološka razlaga • (širok pomen dajatvam po 30 PDEU, ukrepom po 34 PDEU, davčni diskriminaciji po 110 PDEU, delavcu po 49 PDEU… a: ozka razlaga izjem - npr. javni red, javna služba…).

  8. Pravni temelji notranjega trga • 80. leta 20. stoletja: • nujnost odprave statusa quo: • Povečana trgovinska soodvisnost • Povečano število multinacionalnih družb • Uspešnejša obnova Japonske in ZDA po naftnih krizah • vendar so imele DČ različne poglede glede ustreznega pristopa • (VB: liberalizacija; Nem: re-regulacija) 8

  9. Bela knjiga: Dokončanje notranjega trga (1985) • konča obdobje evropskega pesimizma;- protagonist: Jacques Delors- načrt po odpravi 3 skupin ovir:fizične ovire(ustavljanja na mejah med DČ, carinske kontrole itd.);tehnične ovire(prilagajanje različnim nac. proizvodnim standardom, zaprti nac. trgi za javna naročila…);fiskalne ovire(zlasti različne stopnje DDV in trošarin). Jacques Delors, predsednik EK (1985-1995)

  10. Enoten evropski akt • Sprejet na osnovi Bele knjige, • EEA začne veljati 1987, • Prva pomembna vsebinska sprememba Rimske pogodbe, • Načrt: dokončanje notranjega trga do konca leta 1992, • uvede kvalificirano večino na tem področju (danes člen 114 PDEU), • sledi sprejem več sto uredb in direktiv.

  11. Primarna zakonodaja CILJI EU (člen 3 PEU) - notranji trg; - trajnostni razvoj, - uravnotežena gospodarska rast in stabilnost cen, - visoka konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, - visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, - znanstveni in tehnološki napredek;- ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro (…) 11

  12. Primarna zakonodaja Člen 18 PDEU (prejšnji člen 12 PES) Kjer se uporabljata Pogodbi in ne da bi to vplivalo na njune posebne določbe, je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta predpise, s katerimi prepovesta takšno diskriminacijo.

  13. Notranji trg Člen 26 PDEU: • Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. 13 13

  14. NOTRANJI TRG Prost pretok blaga Prost pretok kapitala Prosto gibanje oseb Prosto opravljanje storitev & ustanovitev podjetja - Sodišče EU jih začne imenovati ‘svoboščine’ (freedoms) 14

  15. Približevanje zakonodaje Člen 114 PDEU (prejšnji člen 95 PES) 1. Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za davčne določbe, določbe o prostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanašajo na pravice in interese zaposlenih. Člen 115 PDEU (prejšnji člen 94 PES) Brez poseganja v člen 114, Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive za približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. 15

  16. EU-2012

  17. Costs of non-Europe? 17 17 17 17

  18. Ekonomska učinkovitost notranjega trga • Kakšen je dodatni učinek notranjega trga? • Dejavniki – kaj je proti-situacija? • Trade creation / trade diversion • Geografska bližina • Jezik, zgodovina (kolonije) • Ciklična narava trga • Globalna integracija • Alternative notranjemu trgu v EU 18 18 18 18

  19. Ekonomska učinkovitost NT EU • Rimska pogodba: tržna integracija je sredstvo za povečanje blaginje; • Ekonomski vidik: je notranji trg v 50. letih res to dosegel? • Najvišji ekonomski učinek je NT dosegel pri neposrednih tujih investicijah; • Ekonomski učinek PPB je primerljiv z NTI; • Ekonomski učinek pretoka storitev je nižji; • Ali lahko storitvena direktiva pripomore k povečanju? • Učinek NT na e.u. PPB se s časom zmanjšuje; • Učinek NT na PPB in PPS: 2-3%; potencial 10% BDP; • Učinek NT na NTI: 1%.

  20. Sporočilo Komisije ‘Enotni trg za Evropo 21. stoletja’ – 20.11.2007 • Vision paper • Pregled dosežkov • Pobude za posodobitev enotnega trga: • Več informacij in pravic za potrošnike (kolektivna tožba…) • Pravična razdelitev prednosti globalizacije • Inovacije in razvoj: nova strategija za strandardizacijo • Socialna dimenzija • Storitve splošnega značaja • Okoljevarstvena dimenzija

  21. Priporočilo Komisije z dne 29.6.2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE: 1. Zagotovijo in okrepijo funkcijo usklajevanja enotnega trga, spodbujajo učinkovito usklajevanje v organih, pristojnih za vprašanja enotnega trga; 2. Z dodelitvijo zadostnih sredstev omogočajo dejavno sodelovanje med upravnimi organi, odgovornimi za vprašanja enotnega trga v različnih državah članicah in s Komisijo; 3. Sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izboljšanje prenosa direktiv, ki vplivajo na enotni trg; 5. Zagotovijo, da imajo nacionalni organi in uradniki ustrezno znanje o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga, 6. S sprejetjem ukrepov za izboljšanje izvrševanja pravil enotnega trga in zlasti z zagotavljanjem, da ima sodstvo ustrezno znanje o pravu Skupnosti, vključno s pravili enotnega trga, ter z zagotavljanjem zadostne podpore mehanizmom za reševanje težav omogočajo in spodbujajo hitro in učinkovito reševanje težav (…)

  22. Preštevilčenje členov po Lizbonski pogodbi

  23. Strategija “Evropa 2020” • namenjena izhodu iz krize in pripravi gospodarstva EU na novo desetletje; • vodilo ukrepanja: vizija evropskega socialnega tržnega gospodarstva. • 3 ključni vzvodi rasti, ki jo je treba doseči z ukrepi na ravni EU in držav članic: • premišljena rast (spodbujanje znanja, inovacij, izobraževanja in digitalne družbe), • trajnostna rast (večja gospodarnost proizvodnje ob spodbujanju konkurenčnosti) in • vključujoča rast (večja udeležba na trgu dela, pridobivanje znanj in boj proti revščini).

  24. Montijevo poročilo o ponovnem zagonu notranjega trga • Predstavljeno 10.5.2010; • Opredeljuje tri glavne izzive enotnega trga: • erozija politične in družbene podpore tržni integraciji v Evropi; • neenotna politična pozornost, ki se namenja razvoju različnih vidikov učinkovitega in trajnega enotnega trga; • občutek, da je enotni trg že uresničen in ni več politična prioriteta.

More Related