1 / 25

Aleksander Golob MKGP

Aleksander Golob MKGP. Prihodnost obravnave ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU ter njen pomen za upravljanje ekosistemov v Sloveniji. Skladišča in kroženje ogljika. Ogljik v gozdu : Pred vplivom človeka : 825 Gt Zdaj : 321 Gt. Letne emisije zaradi REDD : 1,6-5,9 Gt.

gafna
Download Presentation

Aleksander Golob MKGP

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Aleksander Golob MKGP Prihodnost obravnave ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU ter njen pomen za upravljanje ekosistemov v Sloveniji

  2. Skladišča in kroženje ogljika Ogljik v gozdu: Pred vplivom človeka: 825 Gt Zdaj: 321 Gt Letne emisije zaradi REDD: 1,6-5,9 Gt Atmosfersko skladišče ogljika: 1700: 578 Gt 1999: 766 Gt

  3. Gozdovi v Slovenijiglede na njihove funkcije Sonaravno gospodarjenje naj bi zagotavljalo multifunkcionalnost, vključno z biodiverziteto in podnebnimi spremembami. zeleno: zavarovana območja rumeno: Natura 2000 – pribl. IUCN kategorija IV Source: ZGS ARSO Forest cover 60% Growing stock 300 m3 per hectare

  4. Sonaravni gozd in alternativi Naravni gozd Gospodarski učinki Ekološki učinki Vložek Socialni učinki Sonaravno grajen gozd/ Večnamenski gozd Gospodarski učinki Razmerje do varovanih in zavarovanih območij danes in jutri Vložek Ekološki učinki Socialni učinki Spremenjen gozd Gospodarski učinki Vložek Ekološki učinki Socialni učinki Pristop zakona o gozdovih A. Golob

  5. Razvoj lesne zaloge v slovenskih gozdovih Ali je lahko ponor trajen? ‘Optimalna’ lesna zaloga Upoštevan učinek povečanja površine in hektarske zaloge. Malo prostora za ponor Source: (Bončina 2007)

  6. Atmosfera E2 E3 F E1 E4 NU Energijska izraba Energijska izraba • Lesni gozdni proizvodi LPR Gozdni ekosistemi • Odloženi lesni proizvodi OLPR Živa organska snov (ŽOS) O S Mrtva organska snov (MOS) I Talna organska snov (TOS) U Tokovi in skladišča ogljika v organski snovi povezani z gozdom (prirejeno po IPCC) F – neto vezava ogljika v ekosistemu na podlagi fotosinteze, S – sečnja, I – izvoz lesnih proizvodov, U – uvoz lesnih proizvodov, O – odložitev izrabljenih ali neuporabljenih lesnih proizvodov, N – nadomestni učinek zaradi uporabe lesnih proizvodov namesto drugih materialov, E – emisije CO2 zaradi (1) izgub pri dekompoziciji organske snovi v gozdovih, (2) kurjenja lesnih gozdnih proizvodov, (3) kurjenja odloženih lesnih proizvodov in (4) oksidacije odloženih lesnih proizvodov.

  7. Strategije blaženja podnebja povezane z gozdom Gozdovi (in lesni proizvodi) kot ponori ogljika 1 m3 of conifer wood increment = 0,83 t of sequestrated CO2 1 m3 of broadleaf wood increment = 1,03 t of sequestrated CO2 Nadomeščanje fosilnih goriv Les za kurjavo ali gorivo (energijski les) 1 m3 of wood used for energy instead of oil saves 1 t of CO2 Prihranek energije zaradi rabe lesa namesto drugih materialov 1 m3 of sawn timber used instead of heavy concrete = 1,013 t of CO2 savings 1 m3 of sawn timber used instead of red bricks = 0,922 t of CO2 savings

  8. Primerjava scenarijev učinka gospodarjenja z gozdovi na blaženje podnebja A. Golob

  9. Zaloga ogljika v gozdu = konst. Zaloga ogljika v gozdu Zaloga ogljika v gozdu 700 m3/ha Pragozd Biotska raznovrstnost v pragozdu v primerjavi z gospodarjenim sonaravnim gozdom Veliko vrst je vezanih na raznolike strukture in odprte površine – večinoma je potrebno aktivno gospodarjenje 300 m3/ha 75% prirastka Gospodarjen gozd Posledice za prirastek? 330 - 360 m3/ha A. Golob

  10. Obravnava ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU (1) • LULUCF • Land use, land use change and forestry • Obračunavanje sprememb ogljika v biosferi • Nenatančnost metod je velik problem – večinoma omejitev na gozdarstvo

  11. Obravnava ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU (2) • Metoda bruto – neto • ΔCFF(LB) = ΔCFF(G) – ΔCFF(L) • Kjer je: • ΔCFF(LB) = letna sprememba ogljika v ekosistemu, ton C/leto • ΔCFF(G) = letno povečanje ogljika zaradi prirastka biomase, ton C/leto • ΔCFF(L) = letno zmanjšanje zalog ogljika zaradi izgube biomase, ton C/leto • ali • ΔCFF(LB) = (C2 – C1)/(t2 – t1) • Kyoto obdobje – omejitve (SI – 1,32 Mt CO2) • Pogajanja 2013-2020 – nesprejemljivo zaradi prevelike demotivacije za ukrepanje v ciljnih sektorjih in nenatančnosti metode – zahteve po omejitvah – največ 6% priznanega ponora glede na emisije v izhodiščnem letu

  12. Obravnava ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU (3) • Metoda neto – neto • obračunani ponor/emisija = ponor v obračunskem obdobju – ponor v referenčnem obdobju (letu) • Primer: • obračunani ponor/emisija = - 4 Mt – (-5 Mt) = + 1 Mt (emisija) • Motiv: zmanjšanje priznanega obračuna ponorov. • Države, ki so imele v preteklosti velik ponor bi bile kaznovane.

  13. Obravnava ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU (4) • Metoda z referenčno vrednostjo • obračunani ponor/emisija = ponor v obračunskem obdobju – referenčna vrednost • Primer: • obračunani ponor/emisija = - 4 Mt – (-3 Mt) = - 1 Mt (ponor) • Referenčna vrednost se izračuna na podlagi: • Dosedanjih ponorov, kot so bili prikazani v vsakoletnih inventurah toplogrednih plinov (za SI – 10 Mt letno) • Starostne strukture • Dosedanjega gospodarjenja z gozdovi • Gospodarskih aktivnosti po scenariju BAU • Kontinuiteto gospodarjenja z gozdovi v prvem obračunskem obdobju

  14. Obravnava ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU (5) • Predlog RF za SI: • RL2013-2020 = - (9.660.626 – 7.245.470) * 1,256 = - 3.033.437 ton CO2ekv/yr • Glavna argumenta: • NGP2007: sečnja naj bo 75% prirastka • Starostna struktura slovenskih gozdov (ZGS – Veselič, 2011)

  15. Pregled števila gozdnih vrst po skupinah habitatov vrst Legenda: Akmp Sonaraven gozd večjih kompleksov Akx Sonaravne strukture (prebiralne) s poudarjenim klimaksnim značajem Aod Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko odmrlega drevja Ahd Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko habitatnega drevja Agr Sonaraven gozd z bogato grmovno plastjo B Presvetljen gozd oziroma gozd z večjimi pomladitvenimi površinami Bhd Presvetljen gozd z veliko habitatnega drevja Bzl Presvetljen gozd z bogato zeliščno plastjo (posebnih vrst) Brb Gozd s pestrim robom Bmkr Presvetljen gozd z mokrišči A. Golob

  16. Natura 2000 vrste sonaravnega gozda večjih kompleksov (Akmp) /www.tunturisusi.com/karhu/ Slika: http://www.cedarcreek.umn.edu/mammals/midsize/canis-lupus.jpg Foto: Staffan Widstrand

  17. Sonaravne strukture (prebiralne) s poudarjenim klimaksnim značajem (Akx) Foto: Michael Lüth

  18. Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko odmrlega drevja (Aod)

  19. Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko habitatnega drevja Ahd)

  20. Sonaraven gozd z bogato grmovno plastjo (Agr)

  21. Presvetljen gozd oziroma gozd z večjimi pomladitvenimi površinami (B)

  22. Presvetljen gozd z veliko habitatnega drevja (Bhd)

  23. Presvetljen gozd z bogato zeliščno plastjo (posebnih vrst) - Bzl

  24. Gozd s pestrim robom (Brb)

  25. Monitoring ohranjenosti kot del načrtovalskega procesa Poročaj A. Golob

More Related