1 / 25

GOZD KOT PREVLADUJOČ ČLOVEKOV EKOSISTEM

GOZD KOT PREVLADUJOČ ČLOVEKOV EKOSISTEM. UPORABLJENI ČLANKI. Gozd kot prevladujoč človekov ekosistem Odziv gozdnih tal na poapnenje in gnojenje Povezave med požari, pašo in klimatskimi spremembami. UVOD. 3,54 bilijonov gozdnih površin Predstavlja 1/3 zemeljske kopenske površine.

filbert
Download Presentation

GOZD KOT PREVLADUJOČ ČLOVEKOV EKOSISTEM

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GOZD KOT PREVLADUJOČ ČLOVEKOV EKOSISTEM

  2. UPORABLJENI ČLANKI • Gozd kot prevladujoč človekov ekosistem • Odziv gozdnih tal na poapnenje in gnojenje • Povezave med požari, pašo in klimatskimi spremembami

  3. UVOD • 3,54 bilijonov gozdnih površin • Predstavlja 1/3 zemeljske kopenske površine

  4. Gozd se je skrčil za 2 bilijona ha. • Na leto se poseka 5 bilijonov m3 gozda. • Sečnja narašča za 1,5 %, kar je 75 milijonov m3. • Za nastanek novih pridelovalnih površin se vsako leto poseka novih 10 ha gozda. • Med 1980 in 1995 je sekanje gozda presegalo 13 milijonov ha na leto.

  5. Gozd predstavlja največjo zalogo biodiverzitete. • Ocenjen je na 170000 rastlinskih vrst. • V gozdovih uspevata 2/3 vseh poznanih rastlin na zemlji.

  6. Gozd predstavlja največjo zalogo ogljika, to je 330 Gt v nadzemni vegetaciji in 660 Gt v gozdnih tleh. • Odrasel gozd porabi 0,7 ± 0,2 Gt ogljika na leto, predvsem na račun rasti mladega gozda.

  7. GOLOSEK • Nizke cene gozdnih virov spodbujajo ekonomiste, da uničujejo obstoječ gozd in ga zamenjujejo s polji, saj so poljščine dobičkonosnejše. • Potrebne so ohranitev gozda, kot tudi nove kmetijske površine.

  8. TRADICIONALNI AGROEKOSISTEM • Posekaj in požgi. • Poznan v vseh tropskih regijah. • Zaplate zemlje segajo od 0,5 do 2 ha. • Vrtnarjenje oz. gojenje poljščin. • Zapuščene zaplate.

  9. PROBLEM! • Če je premor med cikli prekratek oz. če je degradacija tal prevelika, sistem ni sposoben samo obnove. • Drevesa kavčuka. • Drevesa, ki se uporabljajo za stavbni les. • Drevesa, ki se uporabljajo za žvečilne gumije. • Produktivnost po 2-5 let, produktiven vsaj 25 let.

  10. Kavčukovo drevo Drevo, ki se uporablja ja žvečilne gumije

  11. INTENZIVNO GOZDARJENJE • Golosek. • Selektivna sečnja. • Gozdarjenje na večjih površinah je iz gospodarskega vidika bolj dobičkonosno.

  12. ODZIV GOZDNIH TAL NA POAPNJEVANJE IN GNOJENJE • ZDA, Pensilvanija. • Predpostavka: gnojenje in apnenje tal spremeni vrstno sestavo podrasti.

  13. POVEZAVE MED POŽARI, PAŠO IN KLIMATSKIMI SPREMEMBAMI • Wind Cave nacionalni park, Južna Dakota. • Ekoton med travnato prerijo in gozdom. • Antilope, bizoni, kojoti, prerijski psi in orli. • 80 – 90 % vse biomase v parku predstavlja odmrla biomasa trave. • Odmrla biomasa je hrana herbivorom. • Gorivo za občasne požare.

  14. METODE IN REZULTATI ODZIV GOZDNIH TAL NA POAPNJEVANJE IN GNOJENJE: • Z eksperimentom so začeli leta 1995. • 100 okroglih parcel, polmera 5 m. • 50 parcel so poapnjevali in gnojili. • 50 kontrolnih parcel. • Ph prsti, fosfor, kalij, kalcij, magnezij. • Opazovali so 19 mesecev.

  15. METODE IN REZULTATI • Po končanem apnenju se pojavita trava in vijolice, ki nista značilni za to področje. • Na rumeno vijolico ni vplivalo. • Modra in bela vijolica sta bili najdeni 4-kratno na apnenih in gnojenih parcelah. • Število šmarnic se je zmanjšalo za polovico. • Naraslo je število ognjene češnje.

  16. Šmarnica Modra vijolica Rumena vijolica Trava

  17. METODE IN REZULTATI

  18. METODE IN REZULTATI POVEZAVE MED POŽARI, PAŠO IN KLIMATSKIMI SPREMEMBAMI • Področje študija v parku obsega 1250 ha. • Namen: ugotoviti povezavo med požari, pašo in klimatskimi spremembami. • Opazovali so pašene in nepašene površine.

  19. METODE IN REZULTATI • Raziskava o klimatskih spremembah temelji na 100 letnih meritvah (1895-1994). • Izračunajo spremembo klimatskih razmer od leta 1994-2094. • Uporabljen model MC1. • Manj požarov  več gozdnih površin. • Več živali  manj rastlin  manj odmrle biomase  manj požarov.

  20. METODE IN REZULTATI

  21. RAZPRAVA IN SKLEPI GOZD KOT PREVLADUJOČ ČLOVEKOVEKOSISTEM: • Izguba hranil je ogrožena v požarih. • Sistem “posekaj in požgi” ogroža gozdno pokrajino in obstoj živalskih vrst. • Število osebkov pada z naraščanjem kmetijskih površin. • Le 50-80 % pestrosti prvotnega gozda.

  22. RAZPRAVA IN SKLEPI ODZIV GOZDNIH TAL NA POAPNJEVANJE IN GNOJENJE: • Posek dreves je ugodno vplival na vrste, ki bolje prenašajo izpostavljenost sončnim žarkom. • Na poapnjevanje in gnojenje se nekatere vrste odzivajo z naraščanjem v števičnosti, druge s številčnim upadanjem, na nekatere ne vpliva.

  23. RAZPRAVA IN SKLEPI POVEZAVE MED POŽARI, PAŠO IN KLIMATSKIMI SPREMEMBAMI: • Predvideno zvišanje temperatur bo imelo za posledico več gozdnih površin. • Majhne klimatske spremembe lahko povzročijo prevlado gozda. • Požari, paša in klimatske spremembe so v medsebojni povezavi.

  24. RAZPRAVA IN SKLEPI SKLEPNI ZAKLJUČEK: • Z obsežnostjo posegov v gozdu, se veča tveganje za uničenje gozdnih ekosistemov in zmanjšuje biodiverziteta rastlin in živali. • Pojavlja se velika potreba po večjem sodelovanju med ekologi, gozdarji, znanstveniki in ekonomisti.

  25. HVALA ZA POZORNOST

More Related