Lawrence kohlberg moralni razvoj
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 43

LAWRENCE KOHLBERG MORALNI RAZVOJ PowerPoint PPT Presentation


  • 184 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

LAWRENCE KOHLBERG MORALNI RAZVOJ. Janina Curk II. g imnazija Maribor. „Vse, k ar storimo dobrega v življenju, Je to, kar storimo za druge.“ (M. Ghandi ). UVODNa DEJAVNOST: moralna dilema janez in zdravilo.

Download Presentation

LAWRENCE KOHLBERG MORALNI RAZVOJ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Lawrence kohlberg moralni razvoj

LAWRENCE KOHLBERGMORALNI RAZVOJ

Janina Curk

II. gimnazija Maribor

„Vse, k ar storimo dobrega v življenju,

Je to, kar storimo za druge.“ (M. Ghandi)


Uvodna dejavnost moralna dilema janez in zdravilo

UVODNaDEJAVNOST:moralna dilema janez in zdravilo

Nekje v Evropi je Janezova žena umirala za posebno vrsto raka. Zdravniki so menili, da bi jo lahko rešilo novo zdravilo - posebna oblika radija, ki jo je pred kratkim odkril farmacevt v istem mestu. Sestavine za zdravilo so bile drage, farmacevt pa je znanj zahteval desetkratno vrednost od realne. Tako je za radij plačal 200 evrov, ceno majhne doze zdravila pa je določil na 2000 evrov. V terapiji bi bilo potrebno majhne doze zdravila uporabiti večkrat.

Janez se je na vse načine skušal denar sposoditi, vendar je zbral le za približno polovico cene zdravila. Farmacevtu je povedal, da njegova žena umira in ga prosil, naj mu zdravilo proda ceneje ali pa dovoli, da preostanek plača kasneje. Farmacevt mu je odgovoril: "Ne, to zdravilo sem sam odkril in z njim nameravam zaslužiti." Janez je obupal in začel razmišljati o tem, da bi vlomil v njegovo trgovino in ukradel zdravilo za ženo.


Janez in zdravilo vpra anja

Janez in zdravilo - vprašanja

  • Ali bi moral Janez za ljubljeno ženo ukrasti zdravilo? Zakaj da/ne?

  • Ali bi moral ukrasti zdravilo tudi za neznano osebo? Zakaj da/ne?

  • Ali bi moral ukrasti zdravilo, če bi šlo za hišnega ljubljenčka, psa ali mačko? Zakaj da/ne?

  • Ali je pomembno, da ljudje naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi rešili življenje druge osebe? Zakaj da/ne?

  • Kraja je protizakonita. Ali bi morali ljudje narediti vse, da bi spoštovali zakone? Zakaj da/ne?


Kratek povzetek faz

KRATEK POVZETEK FAZ

Proučevanje s pomočjo moralnih dilem (argumenti!).

6 faz:

  • Moralno je tisto, kar ne privede do kazni. (Ne sme ukrasti, ker bo kaznovan.)

  • Moralno je tisto, kar je meni v korist. (Lahko ukrade, če bo imel on od tega korist, npr. ženina skrb na stara leta, spoštovanje drugih)

  • Moralno je tisto, kar odobrava ožja socialna skupina. (Mora ukrasti, saj je to njegova žena.)

  • Moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi zakoni in normami (absolutno). (Ne sme ukrasti, ker je to prepovedano. Kam pa bi prišli, če bi vsak kradel, ko se mu to zdi prav?)

  • Moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi zakoni in normami (relativno, izjeme, spremembe). (Mora ukrasti, sicer ni v skladu s pravili, a to je posebna situacija.)

  • Moralno je tisto, kar je v skladu z osebnim etičnim kodeksom, ne glede na pravila. (Mora ukrasti. Življenje je višja vrednota od lastnine.)


Malo za alo

Malo za šalo 

Odgovor Črnogorca na dilemo Janez in zdravilo:

  • Prav je, da ukrade zdravilo, ker bi moral veliko več delati, če bi hotel denar zaslužiti.

    Odgovor slovenske mladostnice:

  • Naj le ukrade zdravilo, saj danes tako ali tako vsi kradejo!


K aj je morala

kaj je morala

  • morala je del socializacije, procesa, v katerem se otroci naučijo prilagajanja kulturi, v kateri odraščajo

  • skupek prepričanj o tem, kaj je dobro/slabo, pravilno/napačno, prepovedano/sankcionirano

  • nujno za preživetje posameznika in družbe (omogoča delovanje v skupnosti, orientacijo posameznika v njej, sicer kaos, anarhija)

  • povezava s pojmom „značaj

  • moralni razvojje razvoj razumevanja morale, to je družbenih norm in pravil, ki urejajo odnose med ljudmi

  • otrok sprva prevzema pravila od avtoritet, v obdobju mladostništva ponotranji – selektivno (na podlagi razmišljanja in izkušenj), oblikuje lasten notranji etični kodeks (gl. opombe)


Kdo je bil kohlberg in kako je prou eval

Kdo je bil kohlberg in kako je proučeval

  • ameriški razvojni psiholog (1927-1987), teorija 60. leta

  • pod vplivom Piageta, ki je ugotovil razlike med mlajšimi in starejšimi otroci:

    • mlajši : pravila so absolutna – dogmatsko (heteronomna moralnost)

    • starejši: pravila so relativna, dogovor, možne spremembe (avtonomna)

  • 78 dečkov med 10. in 16. letom, kasneje reprezentativen vzorec (longitudinalne raziskave v različnih družbah; gl. opombe)

  • presojanje zgodb z moralnimi dilemami – konfliktnimi situacijami, v katerih si nasprotujeta neko pravilo in osebna potreba (ali je akter ravnal prav?)

  • metoda: intervju (9 dilem: posameznika je uvrstil na določeno stopnjo, če je na 2/3 od 9 dilem odgovoril na določeni stopnji)

  • pomemben načinutemeljevanja odgovorov,moralna filozofija v ozadju (lahko odgovoriš z da ali z ne, pa je v ozadju ista filozofija)


Stopnje moralnega presojanja

Stopnje MORALNEGA PRESOJANJA

  • opisal šest stopenj razvoja moralnega presojanja (presojanje, ne vedenje!)

  • po dve združil v tri ravni: prekonvencionalno, konvencionalno in postkonvencionalno (konvencija: dogovor)

  • stopnje so kvalitativno različni nivoji razmišljanja, potekajo v univerzalnem zaporedju

  • individualne razlike se lahko pojavljajo v hitrosti napredovanja

  • časovne omejitve stopenj: na vsaki stopnji lahko deluje tudi odrasla oseba (večinoma ali občasno); gl. opombe


I prekonvencialna moralnost pred olsko obdobje

I. Prekonvencialna moralnost(predšolsko obdobje)


1 upo tevanje pravil zaradi strahu pred kaznijo

1. upoštevanje pravil zaradi strahu pred kaznijo

  • pravilno je tisto vedenje, ki ni kaznovano s strani avtoritet(starši, vzgojitelji, učitelji ...)

  • sam obstoj kazni dokazuje, da je neko dejanje napačno (nima in ne potrebuje argumentov, ne podvomi, se ne sprašuje, zakaj)

  • moralnost dejanj vrednoti po objektivnih posledicah, namen/motiv ni pomemben (ali je nekdo dobro ali slabo mislil)

  • motivacija za moralno presojanje je zunanja: izogibanje kazni (neugodju, osamitvi, prepovedim)

  • povezava z egocentrizmom (gl. Piaget)


Primeri klju no velikost kode kazen brez drugih utemeljitev

Primeri(ključno: velikost škode, kazen, brez drugih utemeljitev)

  • Otroku povemo naslednjo zgodbo: »Mojca je mamici pomagala brisati posodo, pri tem pa ji je po nesreči na tla padlo pet krožnikov. Urška je bila jezna, ker ji mamica ni hotela kupiti nove punčke. V besu je iz pulta vzela krožnik in ga vrgla na tla. Katera deklica je po tvojem mnenju naredila večji prekršek?“ Otroci, ki še ne upoštevajo namena dejanja, ampak le njegove posledice, bodo odgovorili, da je bolj kriva Mojca, ker je razbila več krožnikov.

  • Ne govorim grdih besed, ker če bi, bi bila mama jezna name.

    JANEZ IN ZDRAVILO

  • Ne, kraja je napačna, saj za to obstaja kazen – dobila bi ga policija in šel bi v zapor.

  • Ne, to bi bil velik prekršek. Naredil bi veliko škode, če bi vlomil in ukradel drago zdravilo.

  • Ja, ker bi ga bog kaznoval, če bi ženo pustil umreti.

  • Ja, saj je hotel plačati in je prej vprašal, ni ukradel nekaj nepotrebnega in zato ne bo kaznovan.


2 upo tevanje pravil zaradi osebne koristi

2. upoštevanje pravil zaradi osebne koristi

  • otrok ugotovi, da imajo dileme več vidikov in možnih rešitev, odkrije, da imajo tudi drugi svoje potrebe in interese

  • presojati začne glede na lastneinterese oz. osebne potrebe: moralno je tisto, kar mi prinese korist (egoistično, individualistično)

  • pomembna je poštena vzajemna menjava („fairplay“): ti meni, jaz tebi (začetek preseganja egocentrizma – gl. Piaget)


Primeri klju no osebna korist ti meni jaz tebi

Primeri (ključno: osebna korist, ti meni-jaz tebi)

  • Če ga danes jaz ne bom zatožil, da je razbil okno, bo tudi on mene drugič zagovarjal.

  • Pospravil bom igračke, če mi daš čokolado.

  • Pregovori: Cilj opravičuje sredstvo. Roka roko umije. Zob za zob, oko za oko.

    JANEZ IN ZDRAVILO

  • Ja, ker bo tako žena še naprej živela in bo imel od tega korist, saj bo zanj skrbela (ali imela otroke, ki mu bodo v oporo na stara leta).

  • Ja, saj lekarnar ni bil pripravljen na pošteno menjavo, Janez bi mu gotovo povrnil uslugo, plačal bi mu lahko kasneje.

  • Ne, kerlekarnarnibilslab, želelje le zaslužitidenar, to pa je normalno za vsak posel. Zato pa delamo, da bi zaslužili!


Razlika med 1 in 2 stopnjo

Razlika med 1. in 2. stopnjo

Vobeh primerih gre za izogibanje neprijetnosti, razlike v kvaliteti argumentacije:

  • na 1. stopnji: »ne, ker bo kaznovan/šel v zapor« (sam obstoj kazni dokazuje nemoralnost dejanja)

  • na 2. stopnji: »ne, ker bo kaznovan/šel v zapor, to pa ga bo prizadelo, v zaporu bo trpel« (kazni se izogiba, ker mu ne prinaša koristi, pač pa neprijetnost, in ne le zato, ker jo je postavila neka avtoriteta)


Ii konvencialna moralnost olsko obdobje

Ii. konvencialna moralnost(šolsko obdobje)


3 upo tevanje pravil zaradi dobrih odnosov z bli njimi ni ja stopnja o

3. upoštevanje pravil zaradi dobrih odnosov z bližnjimi(nižja stopnja oš)

  • otrok se zave, da je član družbe, upošteva druge ljudi, osebne potrebe in vrednote podreja skupnim

  • na tej stopnji mu je pomembna ožja socialna skupina: moralno je tisto, kar je v korist bližnjim, kar odobravajo starši, prijatelji, učitelji (orientacija »priden fantek/punčka«)

  • upošteva motive v ozadju dejanj: dejanje s slabimi posledicami bo opravičil, če je bil namen dober; sposoben je dojemati stvari iz perspektive drugega (preseganje egocentrizma, razvoj empatije)


Primeri klju no odobravanje po utje bli njih

Primeri (ključno: odobravanje/počutje bližnjih)

  • Narobe je, če prepisujem, ker bo potem učitelj jezen name. Ne želim, da je učitelj jezen.

  • Ne govorim grdih besed, ker moji mami to ni všeč. Če preklinjam, bo razočarana.

    JANEZ IN ZDRAVILO

  • Ja, saj je ljubil svojo ženo in ji želel pomagati. Imel je dober namen rešiti življenje ljubljene osebe. Vsak moški, ki ljubi svojo ženo, bi ravnal enako!

  • Ja, nihče ne bo mislil, da je Janez slab človek, če je kradel za osebo, ki jo ima rad.

  • Ne, saj bi s krajo bi osramotil sebe in svojo družino.


4 upo tevanje pravil zaradi dru benega reda vi ja stopnja o

4. upoštevanje pravil zaradi družbenega reda (višja stopnja oš)

  • pri presoji moralnosti upošteva pravila in vrednote širše družbe, ne le ožje socialne skupine: moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi pravili, sicer kaos, razpad družbe

  • pravilno se vedemo, ko spoštujemo avtoriteto in ohranjamo vzpostavljeni red; posameznikovi interesi in čustva so sekundarnega pomena

  • o smislu pravil se ne sprašuje, spoštuje jih tudi, če jih ne razume ali se mu zdijo nelogični (absolutno, nespremenljivo, dogmatsko), izjem ne dopušča

    Večina se v moralnem razvoju ustavi na tej stopnji. (gl. opombe)


Primeri klju no brez izjeme po pravilih

Primeri(ključno: brez izjeme po pravilih)

  • Napačno je kršiti zakon, tudi če imaš ti prav, zakon pa ne. Kam bi pa prišli, če bi vsak delal po svoje!?

    JANEZ IN ZDRAVILO

  • Ne, čeprav je naravno, da je mož želel rešiti življenje ženi, je še vedno napačno nekomu nekaj ukrasti. Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje vedno kradli, ko bi bili obupani! Janez je član določene družbe in mora ravnati v skladu z zakoni te družbe.

  • Ja, mora rešiti ženo, vendar mora lekarnarju pozneje plačati zdravilo, povrniti stroške vloma in sprejeti kazen. Po zakonu morajo ljudje poravnati materialno škodo, ki jo storijo drugim.

  • Ja, zakonska zveza ima pravno podlago, zato je dolžan ženi rešiti življenje. Vsi zakonci so dolžni skrbeti drug za drugega.


Primerjava 1 in 4 stopnje

Primerjava 1. in 4. stopnje

Na obeh stopnjah lahko odgovor »ne, ker je to kršenje pravil«, v ozadju različna filozofija:

  • na 1. stopnji: »krasti je napačno, ker je proti pravilom in boš šel v zapor«

  • na 4. stopnji pa filozofijo razvije naprej: ker …


Iii postkonvencialna moralnost nekateri odrasli

Iii. postkonvencialna moralnost(nekateri odrasli)


Lawrence kohlberg moralni razvoj

5. upoštevanje pravil zaradi družbenega reda, a ZAVEDANJE RELATIVNOSTI in težnja po spreminjanju nepravičnih zakonov

  • posameznik spozna smisel zakonov in se zave, da jih je v kritičnih situacijah mogoče spremeniti ali pa jih ignorirati, če ne ščitijo pravic posameznika

  • odkrije torej njihovo relativnost: pravila niso nujno dobra in razumna, niso absolutna, pač pa relativna (npr. totalitarna družba, kot nacistična Nemčija, je lahko zelo dobro organizirana, toda nemoralna)

  • sposoben postane svobodnega, kritičnega in odgovornega presojanja, po temeljnih univerzalnih vrednotah: pravičnost, poštenost, svoboda, enakopravnost, spoštovanje življenja vsakega posameznika, človekovega dostojanstva

  • če formalna pravila niso v skladu s temi načeli, dopusti (argumentirane) izjeme oz. teži k spreminjanju pravil, da bi izboljšal družbo (z demokratičnim dogovorom)

  • motivacija za to, da presoja moralno, je notranja: pravil ne upošteva zaradi drugih, pač pa da bi se izognil občutjem slabe vesti in krivde


Primeri klju no izjeme in spremembe pravil

Primeri (ključno: izjeme in spremembe pravil)

  • Dajmo ponovno proučit ta zakon in ugotovit, ali je res v redu.

  • Plačujem prispevke, ker je tak zakon. Vendar se mi zdijo previsoki, zato bom naredil vse, kar je v mojih močeh, da se to spremeni.

    JANEZ IN ZDRAVILO

  • Ja, čeprav je kraja prepovedana. To je posebna situacija, v kateri legalna norma nasprotuje moralni, ki je višje od legalne. Življenje je pomembnejše od lastnine. Čeprav kraja ni legalna, je razumljivo, da bi v taki situaciji vsak ukradel zdravilo.

  • Ja, ker zakon ni prilagojen tem izjemnim okoliščinam. Ta posamezni primer naj služi kot podlaga za spremembo zakona, ki bi dopuščal posebne, moralno opravičljive okoliščine. Če bi čakal na to, bi žena že umrla.

  • Ne. Sicer ne moremo reči, da bi bilo moralno narobe ukrasti zdravilo v taki situaciji, vendar situacija ne more biti razlog, da kar vzameš zakon v svoje roke. (poudarek na razmišljanju v prvem delu utemeljitve)


Primerjava 3 in 5 stopnje

Primerjava 3. in 5. stopnje

  • na 3. stopnji bi Janez to naredil le zaljubljeno osebo

  • na 5. stopnji za vsakega človeka (univerzalna vrednota enakopravnosti in enakovrednosti vseh ljudi)


6 upo tevanje univerzalnih na el ne glede na formalna pravila

6. upoštevanje univerzalnih načel ne glede na formalna pravila

  • človek ravna izključno po lastnih avtonomnih etičnih principih, ki izhajajo iz univerzalnih etičnih načel, neodvisno od avtoritet in zakonov (vsak pride do istih, zato »univerzalni«)

    • “Ta načela so abstraktna in ne konkretna kot na primer deset zapovedi. V bistvu so to splošna načela pravičnosti, vzajemnosti in enakosti človekovih pravic in spoštovanja dostojanstva človeških bitij kot individualnih oseb.” (Kohlberg, 1968: 26-27.)

  • sprejema filozofijo 5. stopnje, toda v primeru konflikta zakonov z lastno moralo da absolutno prednost slednji

    • Npr. kaj, če z demokratičnim odločanjem ni mogoče spremeniti nekega nepoštenega pravila? Npr. na demokratičnih volitvah se večina odloči za sprejetje zakona, ki diskriminira neko manjšinsko skupino – v tem primeru bo kršil zakon.


Primeri klju no univerzalne vrednote izjeme in spremembe

Primeri (ključno: univerzalne vrednote, izjeme in spremembe)

  • Sem proti ubijanju, ker je proti mojim moralnim načelom, zato ne bom sodeloval v vojni, pa četudi mi to zapoveduje demokratično sprejet zakon." (civilna neposlušnost - ugovor vesti)

  • Plačujem prispevke, a ne zato, ker je tako po zakonu, pač pa zato, ker je tako pravičnodo vseh ljudi.

    JANEZ IN ZDRAVILO

  • Ja. V tej situaciji se je odločal med krasti ali pustiti ženo umreti. V taki situaciji je odločitev za krajo moralno dobra odločitev. Pravica do življenja je bolj temeljna kot farmacevtova pravica do profita. Ljudje bi končno lahko živeli tudi brez osebnega premoženja. Spoštovanje življenja je absolutna vrednota.

  • Ne, življenje je sicer pomembnejše od lastnine, a tu gre za enakopravnost vseh ljudi. Mnogi bi prav tako nujno potrebovali zdravilo. Zaradi velikega števila rakavih obolenj in pomanjkanja zdravil, teh ni dovolj za vse, ki jih potrebujejo. Janez ne bi smel reagirati samo v skladu s svojimi čustvi do žene, ampak upoštevati vrednost vseh življenj, ki so posredno vključena.


Vpliv filozofov morale 6 faza

Vpliv filozofov morale (6. faza)

  • Immanuel Kant: „Stori drugim, kar želiš, da bi oni tebi storili in ne delaj drugim tistega, kar ne bi želel sebi.“

  • Rawlsovo zlato pravilo: »Ravnaj svobodno, a tako, da ne ogroziš svobode drugega.« (načelo enakih možnosti)

  • M. L. King je trdil, da so zakoni veljavni samo, dokler so pravični. Nepravične zakone je potrebno kršiti. (Ker pa se je zavedal pomembnosti zakonov za funkcioniranje družbe, je tudi sprejel kazni.)

  • Ernest Hemingway: „Moralno je tisto, po čemer se počutimo dobro, nemoralno je tisto, po čemer se počutimo slabo.“


Bo ji zakoni univerzalne vrednote

„Božji zakoni“ – univerzalne vrednote

  • Kreon: »In si si drznila kršiti zakon?«

  • Antigona:

    »Saj ni bil Zevs, ki dal je tak razglas.

    Pravičnost, ki z bogovi biva v Hadu,

    ni takšnih vsilila ljudem zakonov.

    Vem, da razglas minljivega človeka

    nima moči, da omaje neomajne

    in nenapisane bogov zakone.

    Njih zakon ni od danes ne od včeraj,

    na vek velja, nihče ne ve, od kdaj.

    Kako bi mogla v strahu pred človekom

    kršiti ga, da s tem božjo kazen si nakopljem?«


Vplivi dednosti okolja in samodejavnosti

Vplivi dednosti, okolja in samodejavnosti

  • Človekova osebnost je odvisna od dednosti in okolja, pa tudi od lastne dejavnosti (samodejavnost, svobodna volja, zavestno odločanje).

  • Na moralni razvoj vpliva predvsem samodejavnost, druga dva dejavnika posredno:

    • dednost: inteligentnost

    • okolje: odprto, demokratično, kooperativno, kritično vs. represivno (spodbuja nekritično poslušnost) – gl. opombe


Pozitivne kritike

Pozitivne KRITIKE

1. Najbolj poglobljeno proučil moralni razvoj od otroštva do odraslosti. Teorija je dala vpogled v način, kako ljudje razmišljajo o tem, kaj je prav in kajni, poudarila jepomen relativnosti norm (na postkonvencionalni ravni).

2.Vpliv na teorijo vzgoje in izobraževanja - pomen učenčeve aktivnosti v učnem procesu: aktivne metode učenja in poučevanja, ne le frontalno posredovanje znanja; spodbujanje neodvisnega kritičnega mišljenja z vključevanjem v debate (argumenti in protiargumenti) – izzivanje širših pogledov na probleme.

3. Spodbuditev drugih raziskav o moralnosti, o povezanosti medpresojanjem in vedenjem, o povezanosti miselnega in moralnegarazvoja, orazlikah v moralnem presojanju med moškimi in ženskami.


Negativne kritike

Negativne kritike

1. Vprašljivost 6. stopnje

Avtorji po Kohlbergu so 6. fazo opustili, tudi sam Kohlbergjo je razumel kot teoretično in vse postkonvencionalne odgovore uvrščal v 5. stopnjo. Zakaj:

  • ni našel ljudi, ki bi konsistentno presojali na tej stopnji

  • ugotovil, da s svojimi dilemami težko ločuje 5. in 6. stopnjo

  • potencialno je lahko nevarno, če človek postavi lastne principe nad družbene (npr. islamski teroristi?)


Negativne kritike1

Negativne kritike

2. Teorija naj ne bi bila medkulturno univerzalna(temeljila naj bi na zahodni filozofski tradiciji) (?)

  • Kohlbergje raziskoval različne kulture: Mexico, Taiwan, Turčija, Izrael, Yucatan, Kenija, Bahami, Indija.

  • Čeprav je ugotovil nižje funkcioniranje v primarnejših kulturah v primerjavi s sodobnimi in v vaških skupnostih v primerjavi z urbanimi okolji, ne gre za razlike v moralnosti, pač pa v socialnih izkušnjah, vrednotah določene kulture (načini razmišljanja vozadju pa bi naj bili univerzalni).

    • Npr. v manjših skupnostih je interakcija bolj osebna in tako norma skrbi za bližnje (3. stopnja) zadostuje za dobro funkcioniranje teh skupnosti (odhod v mesto – izzivi za 4. fazo, vključitev v študij – izzivi za 5. fazo)


Negativne kritike2

Negativne kritike

3. Teorija bi naj bila spolno pristranska (?)

  • moški večkrat dosegajo 4. stopnjo, ženske pa „le“ 3: so moški moralnejši?

  • ne, razlika je v „moškem in ženskem principu“ (spolne vloge):

    • moški bolj stremijo k »hladni« pravičnosti in abstraktnim pravilom

    • ženske bolj k medosebnim odnosom, ljubezni in empatiji (zanimajo jih bolj realni odnosi kot hipotetične dileme

  • zaključek: zaradi tradicionalnih razlik med moškimi in ženskami lahko govorimo o dveh različnih moralnostih, ki pa sta komplementarni (ne moremo reči, da je moška moralnost na višjem nivoju od ženske)


Negativne kritike3

Negativne kritike

4. Zrelo moralno presojanje ne pomeni tudi takšnega vedenja

  • pozitivna povezava, a ne visoka: na moralno vedenje v konkretnih situacijah vplivajo mnogi drugi dejavniki (npr. situacija, izkušnje …)

  • problem na področju človekove morale ni v nepoznavanju moralnih norm, pač pa v razkoraku med tem, kar ljudje govorimo v nevtralni situaciji, in tem, kako se obnašamo v kritični situaciji. Zanimivo je, da si norme in pravila vedenja oblikujemo ravno z namenom, da bi nam služila kot smernice vedenja. Tako bi se lažje znašli v okolju in bolj učinkovito reagirali. Vendar prav v takšnih situacijah pogosto odpovejo, človek sledi primarnejšimpotrebam

  • na višjih stopnjah bi naj bila zveza višja, ker so moralni standardi bolj diferencirani in stabilni


Primerjava s piagetom

Primerjava s piagetom

  • Kohlbergsvojo teorijo izpeljal iz Piagetovezasnove – delitve na heternomno in avtonomno moralnost

  • moralni razvoj povezan z razvojem mišljenja:

    • preseganje egocentrizma (za konvencionalno moralnost)

    • razvoj formalnega mišljenja (za postkonvencionalno moralnost)

  • oba poudarjala pomen aktivnosti posameznika v svojem miselnem/moralnem razvoju


Dejavniki ki vplivajo na moralno presojanje

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MORALNO PRESOJANJE

  • kognitivni razvoj: formalno mišljenje, inteligentnost, izobrazba, ne nujno formalna (na postformalni stopnji bi naj funkcioniralo pr. 10% ljudi, pretežno z višjo izobrazbo)

  • odprtost in nekonformnostmišljenja

  • socialne izkušnje

    • kje živiš: represivno ali liberalno okolje

    • vzgojni stil (avtoritativna/demokratična vzgoja)

    • instrumentalno učenje (nagrajevanje/kaznovanje)

    • modelno učenje

    • kultura (vrednote določene skupnosti, sistema)

  • situacijski dejavniki: moralno vedenje pogosto ni konsistentno, odvisno je tudi od situacije

    • npr. otroci npr. goljufajo pri testu, ne pa pri tekmovalni igri z vrstniki


Pravo v oli

Pravo v šoli

  • Več zakonov, več krivic (LaoTse)

  • Miro Cerar: Pravno dušenje avtonomije šolstva (fotokopiraj)


Filmska ilustracija 1

FilmskA ilustracija 1

  • Film: MillionDollarBaby/Punčka za milijon dolarjev, 2004

  • Vsebina: Po tem, ko je izgubil stike s hčerko, se boksarski trener FrankieDunn ne želi zbližati z nikomer več. Nekega dne pa se v njegovi telovadnici pojavi mlada Maggie, ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. Ustvarita globok odnos, uspešno pot navzgor pa preseka tragičen dogodek: Maggie se poškoduje in ostane popolnoma hroma.

  • Odlomek: 1:51:29 do 2:00:28 Frankiese kljub veliki ljubezni do Maggie (ali zaradi nje?) odloči za evtanazijo.

  • Ali je ravnal prav? Zakaj da/ne?


Filmska ilustracija 2

FilmskA ilustracija 2

  • Film: NAJINI MOSTOVI

  • Vsebina: Francesca živi enolično življenje, odnos z možem je hladen, njene potrebe in življenjska pričakovanja niso zadovoljena, obremenjena je z delom in skrbjo za družino. Ko je videti, da je njena usoda že zapečatena, spozna fotografa Roberta Kincaida, ki je prišel v Iowo fotografirat mostove za revijo NationalGeographic, in se z njim zaplete v romantično razmerje. Ko se mož z otrokoma odpelje na sejem, z Robertom preživita štiri dni skupaj. Za Francesco so to najlepši dnevi njenega življenja. Zaljubljenost je obojestranska in Francesca se mora odločiti, ali bo odšla z Robertom ali ostala z družino.

  • Odlomek: 1:45:42 do 1:51:43 Francesca v trenutkih mučnega odločanja.

  • Ali je ravnala prav? Zakaj da/ne?


V razmislek

V RAZMISLEK

Vprašanja iz aktualne šolske situacije:

  • Ali je moralno, da dijak na koncu leta prosi učitelja za dodatne (nelegalne) možnosti izboljševanja ocen, ker ima štipendijo? Zakaj da/ne?

  • Ali je moralno, da učitelj tolerira alkohol na maturantskem izletu, čeprav dijaki predhodno podpišejo, da ga ne bodo uživali?

    Misel:

    Če izgubiš denar, nisi izgubil nič,

    če izgubiš zdravje, si izgubil nekaj,

    če izgubiš moralo, si izgubil vse.

    Kaj te opredeljuje kot človeka (za razliko od živali)?


Dekadenca moralnih vrednot v kapitalizmu

Dekadenca moralnih vrednot v kapitalizmu

  • Ko je življenje materialno težko („cona preživetja“), ne moreš preživeti sam, za obstoj rabiš druge, skupina je evolucijska prednost. V ospredje pridejo moralne vrednote (navezanost na skupnost, solidarnost, enakopravnost, prosocialnost). Užitek je redek, ljudje so vajeni (po)trpeti.

  • Ko živimo v „coni luksuza“ oz. blagostanja(bogate družbe), ne potrebujemo skupine, pomemben postane posameznik, drugi so le objekt pri zadovoljevanju njegovih potreb; iskanje užitka, hedonizem, egoizem, narcisoidnost, lagodnost, individualizem. Posledica je odtujenost, osamljenost (drugačne vrste trpljenje; ljudje smo socialna bitja).


Lawrence kohlberg moralni razvoj

Vsako raven ponazori z odgovorom in utemeljitvijo na vprašanje: »Je dopustno krasti, kadar posameznik nima dovolj denarja za preživetje?«

Prekonvencionalna raven

Da, v takšnihprimerih je dopustnokrasti, saj bi človekukradel le nekajživil, kinisodraga; tako bi se nasitil in lažedelal, da mu ne bi bilovečtrebakrasti.

Ne,krastije prepovedano in posameznik bi bilkaznovanzasvojedejanje; ukradenahranabi le trenutnonasitila, naslednjič bi posameznikspetkradel.

Konvencionalnaraven

Da, posamezniklahkokrade, da preživi, vendarmorapoznejeplačati.

Ne, krajaninikakorsprejemljiva, sajni v skladu z družbeniminormami.

Postkonvencionalnaraven

Da, večinomamoramospoštovatizakone, da ne krademo, vendar v nekaterihprimerihokoliščineopravičujejokrajo (npr. ko je ogroženolastnoživljenjealiživljenjedrugeosebe).

Ne, če je načelo »ne kradi« našaponotranjenavrednota,krajanikakornisprejemljiva, vzbujanamslabovest.


Lawrence kohlberg moralni razvoj

Argumentirajte strinjanje ali nestrinjanje z izjavo »Laganje je v nekaterih okoliščinah sprejemljivo vedenje« in svoj odgovor uvrstite v eno izmed stopenj

Prekonvencionalna stopnja

Se strinjam. Včasih se je smiselno zlagati, da se izognemo negativnim posledicam (kaznovanju); oseba, ki ne bo izvedela resnice, tako ne bo slabe volje in ne bo kaznovala osebe, ki se je zlagala.

Se ne strinjam. Resnica prej ali slej pride na dan in takrat so posledice lahko še hujše.

Konvencionalna stopnja

Se strinjam. Laž je sprejemljiva, kadar se za njo skriva dober namen (npr. ko bi z resnico prizadeli osebo).

Se ne strinjam. Laž ni v nobenem primeru sprejemljiva, saj ni v skladu z družbenimi normami.

Postkonvencionalna stopnja

Se strinjam. V večini primerov moramo spoštovati družbeno pravilo, da govorimo resnico, vendar v nekaterih primerih okoliščine opravičujejo laž (npr. če bi posameznik govoril resnico in tako ogrozil svoje življenje ali življenje druge osebe).

Se ne strinjam. Če je resnicoljubje naša ponotranjena vrednota, laganje v nobenem primeru ni sprejemljivo, vzbuja nam slabo vest.


  • Login