1 / 20

MANNHEIMSKA ŠOLA

MANNHEIMSKA ŠOLA. DRUGA POLOVICA 18. STOLETJA. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG. Vrnitev k naravi – odmevi med plemstvom in meščanstvom Gluckova operna reforma Mozartov Beg iz seraja Neizumetničenost Podeželska folklora Preprostost Osebni izraz…. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG.

eze
Download Presentation

MANNHEIMSKA ŠOLA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. MANNHEIMSKA ŠOLA DRUGA POLOVICA 18. STOLETJA

  2. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG • Vrnitev k naravi – odmevi med plemstvom in meščanstvom • Gluckova operna reforma • Mozartov Beg iz seraja • Neizumetničenost • Podeželska folklora • Preprostost • Osebni izraz…

  3. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG • Melodija s spremljavo • Čiste oblike • Ravnovesje med obliko in vsebino • Rameaujeva harmonija – konec kontrapunktičnega mišljenja, nova melodija • Vzorci Stamiza in Haydna – vpliv na romantiko

  4. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG • 1751 –enciklopedija razsvetljenstva • Temelj splošne estetike • Spevoigra, zgled občutljivega sloga • Galantni slog – nasprotje “učenemu” kontrapunktičnemu slogu • Glasba se obrača k ljubitelju • Spevna melodika • Lahkotna ornamentika • plesi

  5. RAHLOČUTNI SLOG, 1740‒1780 • PROTI BAROČNEMU AFEKTU IN PATOSU • NEPOSREDNI IZRAZ OSEBNEGA OBČUTJA • ČAS MANNHEIMSKE ŠOLE • Stamiz in Haydn – napoved zlate dobe simfonije in komorne glasbe • Umetnost meščanstva: saloni, koncertne dvorane • Vpliv na nacionalna gibanja

  6. ZNAČILNOSTI GLASBE • HOMOFONIJA • SONATNA OBLIKA, prej suita, fuga • KONTRASTI • OBČUTLJIVO IZVAJANJE • DIDAKTIČNE ŠOLE ZA INŠTRUMENTE, flavta, violina • J. J. QUANTZ • L. MOZART

  7. SONATNA OBLIKA • Od klavirja do orkestra • Dvojna tema, harmonsko nasprotje • Originalnost tematike • Tematska obdelava – izpeljava • Dramatika - v modulacijah • Umetnost prehodov • Izpisane harmonije • Cikličnost stavkov • Ljudska tematika

  8. SONATNA OBLIKA • 1. st., Allegro • 2. st. počasen, pesemski značaj • 3. st. menuet, kasneje scerco • 4. st. finale, rondo ali sonatna forma • oblika: • Godalnega kvarteta • Simfonije • Klavirskih del • Operne uverture

  9. SONATNA OBLIKA • Homofona spevnost • Ideal naravnosti • Vzor v ljudski pesmi • Simetrija – periodika – racionalizem • Univerzalnost, humanost • Izobraževanje meščanstva • Ideali francoske revolucije

  10. ESTETIKA GLASBE • Platonovi vzori: glasbi vladajo: • Mera • Število • Red • Harmonija • Ustvarjalnost • Posnemanje naravnih zvokov • Umetnikova izpoved z melodijo in harmonijo

  11. ZNAČILNOSTI ČASA • Preglednost instrumentalnih oblik • Pojav glasbene kritike • Razvoj orkestra • Dominira posvetno • Komične opere • Štiristavčnost – pravilo • Solistični koncert - tristavčnost

  12. ZNAČILNOSTI ČASA • Spremembe v instrumentariju orkestra • Godalni kvartet – nadomesti baročni continuo • Osamosvajanje viole • Razvoj komorne glasbe – godalni kvarteti – klavirski trio • Oboe in rogovi – polnejši harmonski stavek

  13. MANNHEIMSKA ŠOLA • Razvoj orkestralnega igranja • Zmanjševanje opernih družin • Razseljevanje čeških glasbenikov • Korenine v italijanski glasbi • Lastne poteze • Prevlada melodija – ukinitev general basa • Soda števila taktov: 2, 4, 8 • Plesi, ljudska melodika

  14. MANNHEIMSKA ŠOLA • Tematska gradnja • Motivično delo • Variirane oblike • Kontrasti namesto baročnih afektov • Temi: T – D • Sestava orkestra 1756: 20 vl, 4 vio, 4 vč, 2 kb, 2 fl, 2 ob, 2 fg, 4 horni, trobente, pavke v paru • Menuet še ni stalnica

  15. MANNHEIMSKA ŠOLA • Crescendo – ni terasaste dinamike • Manheimski vzdih – ton zastane pred razrešitvijo • Tema na razloženih akordih • Karakteristične figure na sosednjih tonih • Okraski: tremolo, pavza, dinamična, agogična znamenja, hitri preobrati, dramatičnost…

  16. MANNHEIMSKA ŠOLA • Samostojni stavki pihal • Priljubljenost klarineta • Rogovi – vloga zadržanih tonov – orkestrski pedal • Podvajanje instrumentov v parih • Ozke lege • Lesena pihala po registrih nad godali

  17. VPLIVI MANNHEIMSKE ŠOLE • HAYDN • Široka lega vseh inštrumentov • Pihala pomakne med godala • Svetlejše barve • Mešani zvok BEETHOVEN Godala nad pihali Enakomernejša razporeditev instrumentov Močni učinki posameznih instrumentov

  18. JAN VACLAV STAMITZ (1717‒1757) • Čeh po rodu • Od 1741 deloval na dvoru v Mannheimu • Od 1745 dvorni kapelnik • Orkestrski trii za 2 vl in bas • Simfonije • Violinski koncerti in sonate • Raba melodij iz češke ljudske glasbe

  19. JAN VACLAV STAMITZ • Povečana impulzivnost glasbe • Gibkost glasbenih misli • V 1. st. utemeljil dvotematiko nasprotij • Značilni počasni stavki • V menuetih vpliv čeških plesov • Uvedel zadnji hitri stavek • Eden prvi skladateljev štiristavčne simfonije

  20. OBVEZNI SLUŠNI PRIMERI • Johann (Jan Vaclaw) Stamitz: Orkestralni trio B-dur, op. 1

More Related