1 / 79

MESTNA OBČINA VELENJE projekt “VIS” VIZIJA IN STRATEGIJA

MESTNA OBČINA VELENJE projekt “VIS” VIZIJA IN STRATEGIJA OBČINE November 2008.

euphemia
Download Presentation

MESTNA OBČINA VELENJE projekt “VIS” VIZIJA IN STRATEGIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. MESTNA OBČINA VELENJE projekt “VIS” VIZIJA IN STRATEGIJA OBČINE November 2008

  2. CILJ PROJEKTA:- OPREDELITEV VIZIJE , KI ODRAŽA VREDNOTE TUKAJ ŽIVEČIH OBČANOV IN NJIHOVA PRIČAKOVANJA - ANALIZA PRILOŽNOSTI - VZPOSTAVITEV KAZALNIKOV ZA SPREMLJANJE SODELUJOČI : • “NADPOVPREČNO ANGAŽIRANI OBČANI” (delavnice) • NAKLJUČNO IZBRANI OBČANI ( ankete ) • STROKOVNE SLUŽBE MO VELENJE ( delavnice) • Prof.dr. Ferk & Partner d.o.o. ( München – MB - LJ )

  3. VELENJE v letu 2025 (vizija) • Mestno občino Velenje bo odlikovalo razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti visoko usposobljenih strokovnjakov, zlasti na področju raziskav, oblikovanja ter sodobnih tehnologij, ki bodo predvsem okoljsko in energetsko prijazne. • Privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti prebivalcev ter okoljske vzdržnosti, bo ob visoki kakovosti življenja v smislu možnosti za kulturno in športno udejstvovanje ter odlični infrastrukturni vpetosti v okolje, pritegovala tako naselitev ustvarjalnih ljudi, kakor tudi turistične tokove.

  4. ZAKAJ POTREBUJEMO VIZIJO ? • Z vizijo dobi vsak projekt višji SMISEL • Vizija poveča pripadnost in motiviranost vseh občanov • Vizija povezuje ljudi in kraje med seboj • Ljudje prevzemajo odgovornost, so kreativni in inovativni • Vizija je orodje za ocenjevanje napredka

  5. KAKŠNA NAJ BO VIZIJA OBČINE ? • Realna in uresničljiva ! • Jasna in lahko razumljiva ! • Uravnotežena med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji ! • Zasnovana tako, da navdihuje občane ! • Podkrepljena z zgodbami in primeri , ki apelirajo na čustva ljudi ! KDOR NE VE KAJ HOČE, MORA VZETI TO KAR DOBI !

  6. ZA VIZIJO STOJI STRATEGIJA ! • Dobri voditelji bodo rekli, da njihovi ljudje poznajo vizijo – odlični voditelji pa bodo svoje ljudi povabili k oblikovanju vizije, saj jo bodo skupaj uresničevali . • Uresničevati vizijo ne pomeni le to, da jo poznamo – pomeni, da mora za vizijo stati tudi strategija – natančno razdelan načrt , kako bomo vodstvo in občani to vizijo dosegli ! • Ko bomo razjasnili morebitne pomisleke in vprašanja , bo vizija lahko pričela živeti !

  7. ORODJE “VIS” –vizija in strategija mestne občineVELENJE

  8. PROJEKT “VIS” VODITA Izr. Prof. Dr. Vito Bobek : EPF Maribor - Pedagoški sodelavec univerz v Marburgu (ZRN), Sieni ( I ), Grazu (A) in Glasgowu (GB) - Član “Team Europe Slovenia” ( neodvisni strokovnjaki različnih področij EU ) • Član NS KBM Infond DZU, regionalni urednik za srednjo in vzhodno Evropo revije “European • Journal of International Management”(ZDA, Avstrija), član znanstvenega odbora revije”Imago Europae”(Firenze ,Italija), član uredniškega odbora”International Journal of Global trade (ZDA, Italija). - Raziskovalec ( področje strategij in razvoja konkurenčnosti evropskih mest ) in svetovalec v gospodarstvu Mag. Bojan Mažgon : Prof.Dr. Ferk & Partner d.o.o ,München–MB–LJ • Partner (solastnik) svetovalne družbe , specializiran za javni sektor (razvoj in financiranje lokalnih skupnosti v RS in EU) - V projekt VIS prinaša 18 letne izkušnje iz javne uprave, kjer je deloval kot župan , direktor občinske uprave, podpredsednik NS Sklada za regionalni razvoj RS , občinski svetnik in nadzornik, predsednik kulturnih in športnih društev itd. - Vodja projektov prenove procesov, optimizacije in strategije v gospodarskih družbah

  9. V projektu so sodelovali še naslednji strokovni sodelavci družbe Prof. dr. Ferk & partner: • Prof.dr. Hans Ferk • Mag. Jasmina Ferk • Anita Maček , univ.dipl.oec. • Nada Bicman, univ. dipl.oec. • Andreja Črnčič, univ dipl.oec.

  10. PREDSTAVITEV VSEBINE STRATEŠKO-RAZVOJNEGA DOKUMENTA MO VELENJE Analiza stanja Proračunska analiza Vizija in vrednote občanov Cilji razvoja občine Zasnova operativnih programov Vpeljava kazalnikov s ponderji

  11. 1. ANALIZA STANJA • Analiza delavnic in anket • Ocenitev konkurenčnosti

  12. 1. Analiza stanja Metodološko smo analizo izdelali v naslednjih korakih: • Izvedba strukturiranega vprašalnika in anket na vzorcu 382 ljudi • izvedba strukturiranega vprašalnika (40 poglobljenih vprašanj s podvprašanji) pri posameznikih, ki so vpeti v razvoj občine oz. nadpovprečno sodelujejo pri aktivnostih v občini (114 x) • izvedba terenske ankete o zadovoljstvu prebivalcev MO Velenje (108 x) • izvedba telefonske ankete o prepoznavnosti občine Velenje v Sloveniji (83 x) • izvedba telefonske ankete o prepoznavnosti občine Velenje v sosednjih občinah (77 x) • analiza obstoječih statističnih kazalnikov in drugih podatkov za občino Velenje in izbrane slovenske občine • izvedba delavnic o predlagani viziji, ciljih in potrebnih ukrepih z občinsko upravo in s posamezniki, ki so vpeti v razvoj občine oz. nadpovprečno sodelujejo pri aktivnostih v občini.

  13. Seznanjenost prebivalcev z evropskimi in državnimi razvojnimi dokumenti • na ravni EU - povpr. ocena = 2,40 • na državni ravni - povpr. ocena = 2,77 Vzrok : premalo informacij in pomanjkanje interesa kot prevladujoča razloga, razdrobljenost in kompliciranost informacij ter pomanjkanje časa.

  14. Seznanjenost prebivalcev z razvojnimi dokumenti na ravni občine Na občinski ravni, znaša povprečna ocena 3,44 Pripravljenost prebivalcev za aktivno sodelovanje = 3,94 ! Za izboljšanje seznanjenosti prebivalcev bi bilo potrebno izvesti kratke in učinkovite predstavitve temeljnih državnih in EU razvojnih dokumentov, s poudarkom zlasti na ciljih in prioritetah, saj je aktivnost prebivalstva treba usmeriti v tiste dejavnosti, za katere obstajajo večje možnosti sofinanciranja iz evropskih in državnih virov .

  15. Umeščenost v funkcionalno ekonomsko regijo: komplementarnost z občinami v regiji • Prebivalci zaznavajo komplementarnost (dopolnjevanje, ki ustvarja možnosti za sodelovanje) občine Velenje s sosednjimi občinami na naslednjih področjih: • Turizem • Kultura • Izobraževanje • Gospodarstvo • Skrb za okolje • Infrastruktura • Zdravstvo • Šport, rekreacija • Energetika • Inovativne tehnologije • Funkcionalno in upravno povezovanje.

  16. Umeščenost v funkcionalno ek. regijo: konkurenčnost z občinami v regiji • Prebivalci zaznavajo naslednje konkurenčne prednosti občine Velenje v primerjavi s sosednjimi občinami v regiji: • Naravne danosti: Naravne priložnosti, premog, Lokacija, prostorske kapacitete, Obširna zemljišča na področju premogovnika, • Gospodarski dejavniki: Odnos lokalne skupnosti do gospodarstva, Razvita infrastruktura, dobra tehnološka opremljenost, Velika podjetja, RR oddelki v večjih podjetjih, Inovacijska dejavnost, Gradnja novih poslovnih con, Vodstvo občine povezano z gospodarstvom • Človeški dejavnik, Izobraževalne ustanove, Kadrovski potencial.

  17. Analiza elementov konkurenčnosti občine (1)Ključni razvojni problemi občine Velenje pred 15 leti in danes

  18. Analiza elementov konkurenčnosti občine (2) - Shematski prikaz SWOT analize

  19. Analiza elementov konkurenčnosti občine (3) –Gospodarstvo (a) • Po mnenju prebivalcev so najbolj potrebni gospodarskega razvoja naslednji predeli občine: • Center mesta, Kardeljev trg • KS Staro Velenje • Krajevne skupnosti: Gorica, Šentilj, Stara vas, Pesje z okolico, Desni breg, Kavče, KS Bevče, Šalek, Vaške KS, Škale, Vinska gora • Predeli ob jezerih

  20. Analiza elementov konkurenčnosti občine (3) –Gospodarstvo (b) Najpomembnejša gonila gospodarskega razvoja občine predstavljajo po mnenju prebivalcev naslednje kategorije: • Gorenje • Energetika, Premogovnik • Malo gospodarstvo, mala podjetja • Ljudje • TEŠ • Izobraževanje • Vegrad • Kovinsko predelovalna industrija • Velika podjetja • Projektno razvojna skupina MO Velenje.

  21. Analiza elementov konkurenčnosti občine (3) –Gospodarstvo (c)

  22. Analiza elementov konkurenčnosti občine (3) –Gospodarstvo (d) • Kot glavne probleme v turistični ponudbi navajajo občani: • večjo vključenost občanov, • promocijo, • prenočišča, • odmevne kulturne prireditve, izobraženost, • dobre gostilne, kmečki turizem, • obisk občanov na prireditvah, • več aktivnosti v povezavi z jezerom, • poletni bazen, • več dogodkov na odprtem prostoru, zabaviščne parke, celostno podobo, boljše izkoriščanje obstoječih potencialov, oživitev TRC Velenje, povezava med Dobrno, Velenjem, Topolšico, Golte, Zgornjesavinjsko dolino.

  23. Analiza elementov konkurenčnosti občine (3) –Gospodarstvo (e) • Prebivalci menijo, da v občini obstajajo naslednje turistične oz. kulturne zanimivosti, ki bi jih bilo potrebno obnoviti oz. nanje opozoriti: • Vila Bianca • Grad Turn • Šaleški grad • staro Velenje • Velenjski grad • Kotalkališče, jezero • Ugrezninsko področje • Korzo okrog jezera • Letni kino

  24. Analiza elementov konkurenčnosti občine (3) –Gospodarstvo (f) Turistično privlačnost Velenja smo prav tako preverili z anketo v drugih slovenskih občinah. Turistično ponudbo so ocenili s povprečno oceno 2,86. Na vprašanje, po kaj bi se odpravili oz. kaj bi počeli v Velenju, pa so odgovorili: • 25 % - rekreacija na jezeru • 15 % - obisk nakupovalnega centra, nakupi • 15 % - obisk tovarne Gorenje ( nakup bele tehnike…) • 10 % - obisk prireditve ( Pikin festival, skok čez kožo, šport..) • 10 % - ogled premogovnika / muzeja premogovništva • 5 % - obisk prijateljev, sorodnikov • 5 % - ogled gradu • 15 % - ne vem

  25. Analiza elementov konkurenčnosti občine (4) –promet in komunikacije

  26. Analiza elementov konkurenčnosti občine (5) –okolje

  27. Analiza elementov konkurenčnosti občine (6) –izobraževanje • Povprečna ocena na tem področju je dokaj visoka (3,46) odraža pa zadovoljstvo občanov z ustreznostjo šolskih objektov in vrtcev. Problemi, ki se omenjajo v zvezi s tem so : • energetsko potratni objekti , • pomanjkanje vrtca za otroke s posebnimi potrebami, • slabo vzdrževanje, • premalo športnih površin (notranjih), • ureditev okolice objektov. • Vključenost šol in vrtcev v življenje lokalne skupnosti so sodelujoči sicer ocenili kot dobro,vendar »pričakujejo« še večjo aktivnost pri tem da šole pokažejo kaj imajo in kaj znajo (predvsem srednje šole !) pogrešajo pa tudi vzpodbude za vključenost prebivalcev v šolske dejavnosti.

  28. Analiza elementov konkurenčnosti občine (7) –kakovost življenja (a)

  29. 2.PRORAČUNSKA ANALIZA MESTNE OBČINE VELENJE V PRIMERJAVI S PODOBNO VELIKIMI OBČINAMI V SLOVENIJI

  30. VSI PRIHODKI OBČIN ( V Sit na prebivalca )

  31. POVPREČNI LETNI PRIHODKI 2000-2007 (struktura v € na prebivalca )

  32. DOHODNINA ( v Sit na prebivalca ) RS 45.612 50.788 56.896 61.871 50.916 52.837 75.065 56.315

  33. POVPREČNA LETNA PORABA OBČIN PO DEJAVNOSTIH2000-2007 ( v € na prebivalca )

  34. INVESTICIJSKA NARAVNANOST OBČINSKIH PRORAČUNOV

  35. ODHODKI ZA INVESTICIJE (V Sit na prebivalca )

  36. ZADOLŽEVANJE OBČIN ( V Sit na prebivalca ) RS 1.513 1.719 3.662 2.743 5.015 5.644 4.269 24.565

  37. DELEŽ PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V VSEH JAVNIH PRIHODKIH IN BDP

  38. Prednosti novega ZFO-1 • Vnaprej določen predvidljiv in stabilen vir financiranja občin • Enakomerna porazdelitev dohodnine skozi glavarino • Povečana investicijska sposobnost občin • Zmanjšanje števila občin, ki so bile odvisne od FI • Večja možnost zadolževanja občin • Boljša likvidnost občinskih proračunov ( tedenski transferji ) • Možnost racionalizacije (stimuliranje financiranja skupnih uprav) • Zmanjševanje razvojnih razlik med občinami • Minimalno poseganje v državno blagajno

  39. Slabosti – nevarnosti za negativne posledice novega ZFO-1 - Nemotiviranost občin za razvojne projekte - Neraznovrstnost prihodkov občin ( dohodnina v obliki glavarine še vedno predstavlja več kot 80% delež v strukturi prihodkov občine) • Centralno izračunavanje ( odvisnost občin) • Prehodno obdobje za občine , ki izgubljajo ni bilo določeno ( nevarnost za izpolnitev pogodbenih prevzetih obveznosti pri večletnih investicijah – poračunavanje ) • Neskladje z Ustavo RS in MELLS

  40. 3. VIZIJA IN VREDNOTE OBČANOV VELENJA

  41. Vrednote (1) • Nadpovprečno angažirani prebivalci občine vidijo naslednje vrednote bivanja v MO Velenje: • Kakovost življenja • Medčloveški odnosi • Ekonomski in socialni razlogi • Nadpovprečno angažirani prebivalci občine vidijo najpomembnejše vrednote v prihodnosti: • Vrednote, povezane na post-moderni razvoj gospodarstva: • Inovativnost, podjetnost, Pritegovanje talentiranih posameznikov v občino, Tehnološki razvoj, Povezanost občine navzven, Zaposljivost generacije nad 65 let • Vrednote, povezane s post-modernim življenjskim slogom: • Tolerantnost prebivalstva, Okoljska osveščenost, Odprtost duha, Povezanost znotraj občine, Pripadnost skupnosti.

  42. Vrednote (2) • Primerjava tradicionalnih in post-modernih vrednot prebivalcev Velenja

  43. Vizija prebivalcev • Nadpovprečno angažirani prebivalci občine so na vprašanje, kakšna je njihova vizija občine čez 15 - 20 let, odgovorili tako, da je mogoče njihove odgovore razvrstiti v naslednje skupine: • Razvito gospodarstvo • Privlačna bivalna klima • Infrastrukturno urejena in v okolje vpeta občina • Razvita turistična ponudba • Visoka kakovost življenja.

  44. Primerjava ključnih elementov vizij z razvojnimi priložnostmi in ključnimi strateškimi točkamirazvito gospodarstvoprivlačna bivalna klimapovezovalna infrastruktura turizem

  45. VELENJE 2025 ( vizija prebivalcev) • Mestno občino Velenje bo odlikovalo razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti visoko usposobljenih strokovnjakov, zlasti na področju raziskav, oblikovanja ter sodobnih tehnologij, ki bodo predvsem okoljsko in energetsko prijazne. • Privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti prebivalcev ter okoljske vzdržnosti, bo ob visoki kakovosti življenja v smislu možnosti za kulturno in športno udejstvovanje ter odlični infrastrukturni vpetosti v okolje, pritegovala tako naselitev ustvarjalnih ljudi, kakor tudi turistične tokove.

  46. Obrazložitev vizije: -Vizija vsebuje temeljne strateške usmeritve EU in Slovenije, kar je pomembno pri pridobivanju sredstev iz evropskih in nacionalnih virov (kakovost življenja, trajnostni razvoj, ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest). -Odraža temeljna hotenja prebivalstva (ustvarjanje privlačne bivalne klime, dobrega materialnega in bivalnega standarda ter okoljske vzdržnosti). Velenje bo infrastrukturno dobro povezana, na inovativnosti in tehnologijah temelječa odprta občina, ki bo prijazna tako do svojih prebivalcev, kakor tudi do obiskovalcev in okolja, napredna, inovativna, podjetna in prepoznavna. -Razvoj kakovostnega bivalnega in delovnega okolja, ter sodelovanje gospodarskega in javnega sektorja bosta ustvarjala ustvarjalno in podjetniško klimo, v kateri prevladuje vrednota medsebojnega spoštovanja ter spodbuja aktivnosti na različnih ravneh.

  47. Blagovna znamka • Blagovna znamka bi morala upoštevati naslednja elementa: • Odlično bivalno klimo in visoko kakovost življenja • Elemente, ki odražajo razvitost gospodarstva (ustvarjalnost, kreativnost, raziskave, okolju prijazne tehnologije) NAJVEČKRAT OMENJENI SLOGAN PREBIVALCEV : “ MESTO PRILOŽNOSTI “

  48. 4. CILJI RAZVOJA MESTNE OBČINE VELENJE

  49. Ključni cilji v razvojnih dokumentih Slovenije – SRS (1) Med štirimi temeljnimi cilji Strategije razvoja Slovenije (SRS 2005) so kar trije takšni, ki jih je smiselno upoštevati na lokalni ravni: • hiter gospodarski razvoj in povečanje zaposlenosti v skladu s cilji Lizbonske strategije. Ta cilj je možno doseči s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva, razširjanjem uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije ter z učinkovitim posodabljanjem in vlaganjem v učenje, izobraževanje, usposabljanje … • izboljšanje kakovosti življenja in blaginje prebivalcev, merjene s kazalci človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti (vlaganja v učenje, izobrazbo, kulturo, bivalne pogoje in druge vire za uresničevanje osebnih potencialov). • uveljavljanje načela trajnosti na vseh področjih razvoja, vključno s trajnostnim obnavljanjem prebivalstva.

  50. Ključni cilji v razvojnih dokumentih Slovenije – SRS (2) Med petimi ključnimi razvojnimi prioritetami (SRS 2005) za doseganje ciljev navaja SRS tudi naslednje, ki so pomembne za razvoj občine: • spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti • povečanje prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb • spodbujanje vseživljenjskega učenja • trajno obnavljanje prebivalstva • zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje • izboljšanje gospodarjenja s prostorom • razvoj nacionalne identitete in kulture.

More Related