ZAVAROVALNIŠTVO

1. ZAVAROVALNIŠTVO Mag. Vojka Ojsteršek, univ.dipl.ekon.

2. NAMEN PREDMETA • spoznati zavarovanje tako z vidika zavarovancev kakor tudi z vidika zavarovalnic • znati pridobljeno znanje uporabiti v praksi in ga vsebinsko ter stroškovno pravilno opredeliti

3. POMEN • znanje področja pomembno pri opredeljevanju rizikov in sprejemanju poslovnih odločitev

4. VSEBINA PREDMETA • Osnove zavarovanja • Vrste in oblike zavarovanj • Upravljanje rizikov • Zavarovalni trg • Zavarovalne pogodbe • Narodnogospodarski pomen zavarovanja

5. NAČIN DELA • predavanja • analiza primerov • praktične vaje • SEMINARSKA NALOGA (pogoj za pristop k izpitu) • IZPIT

6. 1. OSNOVNI ZAVAROVALNIŠKI POJMI

7. 1.1. POJEM IN BISTVO ZAVAROVANJA POJEM ZAVAROVANJA • Manes: Zavarovanje je vzajemno zadovoljevanje potreb številnih na enak način ogroženih oseb. • Grawe-Luntz: Pri zavarovanjih gre za izplačilo denarnih zneskov nekega sklada, oblikovanega iz vplačil vseh, ki pri tem rizičnem skladu sodelujejo.

8. dr. Boncelj: Zavarovanje je ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarske nevarnosti. (Zavarovalna ekonomika, 1983)

9. ZAVAROVANJE(z narodnogospodarskega stališča) je dejavnost zaščite gospodarstva pred določenimi nevarnostmi, ki ogrožajo premoženje in osebe

10. dr. Boncelj: Zavarovalništvo je gospodarska dejavnost, ki je podrejena določenim gospodarskim zakonitostim, katerih delovanje je v določenih situacijah potrebno uravnavati: pospeševati, sproščati.. (kot npr. s fiskalno politiko pospešujemo ali omejujemo sklepanje pokojninskih in življenjskih zavarovanj, z zakoni zapovedujemo obvezna zavarovanja….)

11. ZAVAROVANJE je ena temeljnih gospodarskih dejavnosti. Glavne sestavine: • je gospodarska institucija, • predstavlja gospodarsko varnost, • združevanje rizičnih objektov in • sredstvo za izravnavanje nevarnosti.

12. BISTVO ZAVAROVANJA • je v vzajemnosti in solidarnosti subjektov, povezanih v t.i. rizični skupnosti

13. Pomen izjemno velik: beseda za – varovanje. assurance, insurance, Versicherung = varnost, jamstvo zaščita

14. Temeljne naloge zavarovanja: • Odstranjevanje motenj v ekonomskem delovanju gospodarskih celic, • Preventivna in represivna dejavnost, • Vlaganje v tehnične sklade. (dr. Starman)

15. 1.2. VZROKI za nastanek in razvoj zavarovalništva • različne nevarnosti, ki že od pradavnine ogrožajo človeka in njegovo skupnost • pojavljanje raznih oblik povezav, kjer se rizik razdeli na več subjektov • pojav posrednika, ki zbira sredstva, jih nalaga in oplaja ter iz njih prizadetim ob nesrečah izplačuje dogovorjeno odškodnino

16. ZGODOVINA Stari vek: • l. 3000 p.n.š. pretovarjanje blaga na reki Jangcekjang • v Palestini skupnost lastnikov oslov • različne oblike “zavarovanj” premoženja (Hamurabijev zakonik, staro indijsko pravo,v Egiptu, pri Feničanih...)

17. Srednji vek: • razvoj rizičnih skupin v okviru cehov (ustanovljene tudi prve slovenske cehovske zadruge: za vzajemno pomoč prizadetim v nesrečah, krojaški ceh) • Razvoj “pravega” zavarovalništva pa šele z razvojem pomorskega prometa (šele po ukinitvi t.i. pomorskih posojil v 13. st.)

18. Novi vek: • Razvoj pomorskega prometa povzroči, da zavarovalstvo postane samostojna dejavnost - pravna ureditev, - znanstvene metode (matematične, statistične)

19. OBLIKE ZAVAROVANJ • najprej kot ustne obljube – v bistvu kot stave, • kasneje pismene obljube – police (prva napisana polica šele v 14. st.) POLLICITATIO = OBLJUBA

20. Razvoj: • z razvojem imperializma se področje začne tudi pravno urejevati (t.i. zborniki pravil pomorskega zavarovanja) • spremeni se narava zavarovanja – prehod od vzajemne k ekonomski zaščiti in institucionalna obravnava (samostojni poslovneži, družbe) • pojav novih vrst zavarovanj

21. NOVE VRSTE • 15.-16. st-.: zavarovanje oseb, kopenski transport, požar • 16. st.: prva življenjska polica • največje zasluge za razvoj modernega transportnega zavarovanja (pa tudi ostalih vrst zavarovanj) predstavlja londonski Lloyd’s, ki je danes ena največjih zavarovalnih borz na svetu.

22. Lloyd’s: • kavarna Edwarda Lloyda, v kateri so se zbirali lastniki ladij, pomorci, trgovci, kupci in sklepali najrazličnejše posle. Lastnik kavarne je za njih zbiral informacije o ladjah, prihodih, odhodih, tovorih, ki jih je kasneje izdajal v časopisu Lloyd’s List (izhaja še danes).

23. Naloge Lloyd’s: • zbiranje informacij, • sklepanje stav, • posredovanje pri poslih. Danes: ena največjih zavarovalnih borz na svetu. Značilnosti: • Corporation of Lloyd’s – zavarovatelji posamezniki, • nima zastopnikov, • agentje v pristaniščih – havarijski komisarji.

24. Razvoj zavarovalstva na slovenskih tleh: • Obdobje tržnega zavarovalstva v Avstro-Ogrski • Obdobje brez zavarovalnega nadzora v Kraljevini Jugoslaviji • Obdobje administrativnega zavarovalstva in monopola po 2. svetovni vojni • Obdobje navidezne konkurence (1962-1967) • Obdobje tržnega zavarovalstva v samoupravnem gospodarstvu (1968-1976) • Obdobje liberalizacije brez zavarovalnega nadzora (1977-1990) • Obdobje omejenega zavarovalnega nadzora (1991-1993) • Obdobje konkurence in sodobnega zavarovalnega nadzora (od 1994 leta dalje)

25. Vključevanje v Evropo je prineslo nova pravila v naš prostor, ki so bila uvedena s t.i. zavarovalniškimi direktivami: • direktiva: “the right of establishment” – je urejala pravice do ustanovitve zavarovalnice, • direktiva: “freedom of services” - prosto opravljanje storitev, • direktiva: prinesla popolno liberalizacijo.

26. Zavarovalništvo v EU • Prost pretok zavarovalnih storitev • Poenoteni pogoji za pridobitev licenc • Enotni standardi za izračunavanje minimalne likvidnostne stopnje in oblikovanje rezervacij • Trženje zavarovanj lahko poteka tudi v državah, kjer zavarovalnice nimajo svojih “branch offices” EU omogoča prosto organiziranje in pretok zavarovalnih storitev – zavarovalnice lahko poslujejo v tisti državi članici EU, v kateri imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti

27. Zavarovalniški trg EU Evropski zavarovalni trg je tradicionalen, visoko razvit z uveljavljenimi visoko profesionalnimi zavarovatelji, dobro razviti in razvejano ponudbo. Najpomembnejši udeleženci trga: zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalni posredniki in zastopniki, uporabniki zavarovalnih storitev (zavarovanci), države, ki uravnavajo strukturo zavarovalnega trga.

28. Zavarovalniški trg EU Zavarovalnice so: splošne oz. univerzalne specializirane Zavarovalnice ustvarjajo dohodek iz: neposrednega zavarovanja, sozavarovanja in pozavarovanja, naložb zavarovalnih sredstev

29. Zavarovalniški trg EU konkurenčnost in razvitost, ki se kaže predvsem v visoki stopnji zavarovanja, modernih, potrebam prilagojenih zavarovalnih produktih in novih distribucijskih kanalih, visoka stopnja produktivnosti zavarovalničnega delavca, intenziven razvoj bančnega zavarovaništva (t.i. Bankassurance) in povezovanje v velike in kompleksne finančne institucije t.i. finančne konglomerate Na trgih EU opravijo posredniki 80 % poslov, v Sloveniji manjši delež, ki se z leti povečuje.

30. Prodajni kanali zavarovalniških produktov v državah EU Prodajni kanali zavarovalniških produktov Vir: Šker (2008, 45)

31. Bančno zavarovalništvo - Bankassurance Sodelovanje med banko in zavarovalnico: banke tržijo zavarovalniške produkte. Običajno gre za kapitalske povezave med sodelujočo banko in zavarovalnico. Banke ponujajo predvsem: življenjska zavarovanja rentna zavarovanja nezgodna zavarovanja avtomobilska zavarovanja premoženjska zavarovanja (stanovanjsko zavarovanje)

32. Slovenski zavarovalni trg ZAVAROVALNICE, članice SZZ: Kompozitne: • Zavarovalnica Triglav d.d • Adriatic-Slovenica Zavarovalna družba d.d. • Zavarovalnica Maribor, d.d • Zavarovalnica Tilia, d.d. • Generali, Zavarovalnica, d.d. • Merkur zavarovalnica, d.d. • GRAWE, Zavarovalnica, d.d. • Victoria-Volksbanken • Wiener Städtische zavarovalnica • Allianz Hungaria Zrt. • Zűrich Insurance Ireland Ltd.Global Corporate Ireland Specializirane: • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. • KD Življenje, zavarovalnica, d.d. • TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. • NLB Vita, življenjska zavarovalnica,d.d. • SID- Prva kreditna zavarovalnica, d.d. • ARAG zavarovanje pravne zaščite d.d. • Prva osebna zavarovalnica d.d. • ERGO zavarovalnica d.d. Druge članice • Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. (KAD) • Sklad obrtnikov in podjetnikov(SOP) Pozavarovalnici • Pozavarovalnica Sava,d.d. • Pozavarovalnica Triglav Re, d.d.

33. Tržni deleži slovenskih zavarovalnic v letu 2008 (vsa zavarovanja) Vir: Slovensko zavarovalno združenje (2009b,18)

34. Tržni deleži 4. največjih zavarovalnic v Sloveniji (ocena po bruto premiji 2008)(ki poslujejo po ZZavar) Triglav skoraj 40% tržni delež Adriatic-Slovenica 13,64% Mariborska zavarovalnica 13,38% Vzajemna 12,48% tržni delež = vse ostale zavarovalnice skupaj le nekaj več kot 20% tržnega deleža -KONKURENČNOST zavarovalnega trga?!

35. Premija vseh zavarovanj od leta 1993-2003 (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2005

36. Rast posamezne zavarovalne vrste v letih 2003-2008 (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

37. Indeksi rasti (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

38. Slovenski zavarovalni trg ( (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

39. Tržni deleži pozavarovalnic

40. Statistični kazalci razvoja: • letna stopnja rasti vseh zavarovanj je v zadnjih 5. letih v povprečju nad 10%, • življenjska zavarovanja v primerjavi s premoženjskimi še vedno rastejo z bistveno višjim indeksom in sicer 119,4, • delež bruto obračunane zavarovalne premije v BDP se je v letu 2008 sicer malenkost znižal, a še vedno znaša 5,4%, • število zaposlenih v zavarovalnicah se je v letu 2008 povečalo in znaša preko 6.400 zaposlenih.

41. do konca leta 2008 evidentiranih več kot 3.000 pooblaščenih zastopnikov in 650 posrednikov, • zavarovalno licenco si je pridobilo 30 zastopniških družb, 10 bank in skoraj 300 posrednikov • v Sloveniji se z zavarovalstvom posredno in neposredno ukvarja preko 9.000 oseb

42. …vendar v primerjavi z Evropo:(podatki so za leto 2003 in 2004) • le 5,4% delež v BDP (EU-15: 8,6%) • Povprečna premija na zavarovalnico: Slovenije 97 mio Eur, EU 15: 176 mio Eur) • Povprečna premija na zavarovalniškega delavca: Slovenija 255.000 Eur, EU 15: 908.000 Eur

43. Primerjava osnovnih kazalcev

44. Delež premij v BDP v letu 2007 Švica 9,8 % Belgij9,4 % Danska 8,9 % Portugalska 8,4 % EU (27)8,6 % Italija 6,4 % Avstrija 5,9 % Slovenija (2008) 5,4 % Madžarska 3,7 % Hrvaška 2,9 % Grčija 2,1 % Turčija 1,3 %

45. intenzivnejše je delovanjenapodročjuživljenjskih zavarovanj, kjer se premija v zadnjihletihvztrajnopovečuje,povečuje se delovanjebrokerjev in njihovosodelovanje s strankami in zavarovalnicami, širi se poslovanjezavarovalnicnatujihtrgih invsebolj se uveljavljabankassurance (bančnozavarovalništvo). V zadnji letih opazna krepitev SLO zavarovalnega trga na sledečih področjih:

46. 1.3. GOSPODARSKE OSNOVE POSLOVANJA ZAVAROVALNIC Matematični izračuni rizikov in cene temeljijo na: • zakonu velikih števil, • zakonitostih teorije verjetnosti • in statistiki.

47. OSNOVNE PRVINE ZAVAROVANJA • predmet (objekt) zavarovanja, • tveganje za katero je zavarovan, • čas trajanja zavarovanja, • oblika škodnega kritja

48. Predmet zavarovanja Predstavlja posamično ali v skupini materialni predmet, žival, rastlino, človeka ali kaj drugega, kar je možno poškodovati, uničiti, ukrasti. Predmeti zavarovanja so: gradbeni objekti, oprema, zaloge, denar, umetniški predmeti, motorna kopenska vozila, vodna in zračna plovila, kmetijske kulture, živali, ljudje.

49. Predmet zavarovanja

50. Tveganje (riziko) = možnost naključne uresničitve zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja v nekem prihodnjem obdobju poškodba, uničenje, izginotje, nastanek materialne škode